Zakaj zagovarjate uporabo e-cigarete in vejpanje?

Za e-cigarete se zavzemam zato, ker gre za najbolj priljubljeno, veljavno orodje pri kadilcih v Evropi, ki želijo prenehati kaditi. Še posebno pa zaradi zelo resnega problema napačnega informiranja javnosti in medijev o resničnih učinkih e-cigaret.

Kdo to počne?

Večinoma velik del gibanja za nadzor nad tobakom – znanstvena srenja, znanstveniki, ki se zadnjih štirideset let borijo proti kajenju, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in skozi njo oblasti ter regulatorji v marsikateri državi.

Zakaj to počnejo?

Glavni razlog, zaradi katerega (bivši) kadilci izbirajo e-cigarete, je, da jim zagotavljajo vnos nikotina in pri tem oponašajo način kajenja, celoten kadilski ritual. Nasprotniki tega ne marajo, ker ne želijo, da bi ljudje uporabljali nekaj podobnega kot zamenjavo za kajenje. Mislim, da je naloga javnega zdravja in znanstvenikov preprečevanje bolezni in smrti, ne pa presojanje obnašanja ali izbire nekoga, ki se odloči, da bo užival nikotin. Mislim tudi, da kadilci še bolj kot nasvet, naj uporabljajo e-cigarete, potrebujejo uravnoteženo in nepristransko informacijo o vseh orodjih za prenehanje kajenja.

Ali ni najboljša metoda preprosto prenehanje?

Drži, vendar je tudi najmanj uspešna, zgolj od dva- do petodstotna. Druga najboljša metoda je uporaba zdravil, s pomočjo katerih pa velika večina preneha le za kratek čas. Zato mislim, da je naša etična in znanstvena dolžnost, da uporabimo katero koli drugo metodo, in e-cigareta je kot alternativni produkt pri tem zelo pomembna.

Zakaj je torej ne podprejo v WHO?

V WHO e-cigaret sploh ne poznajo, ne poznajo niti uporabnikov, prepričani so, da gre v ozadju za taktiko tobačne industrije in njeno pridobivanje novih porabnikov. To deloma drži le v ZDA, ne pa v Evropi. Obenem kroži v javnosti ogromno napačnih informacij o e-cigaretah.

WHO ste skupaj z drugimi strokovnjaki že pred dvema letoma javno pozvali, naj nepristransko obravnava znanstvene argumente in ne sprejema pomanjkljivih navedb in zavajanj – vendar se ni zgodilo nič.

Gre za čuden paradoks, v Evropi vsako leto objavimo več študij, ki dokazujejo, da so e-cigarete veliko manj škodljive od konvencionalnih, obenem pa je vsako leto več kadilcev, ki ne pomislijo, da bi preklopili na e-cigarete, saj menijo, da so enako ali pa celo bolj nevarne od konvencionalnih. Namesto da bi bilo prebivalstvo objektivno informirano, se kadilcem z dezinformacijami raje jemlje voljo in vzpostavlja nezaupanje v produkt. S takšnim ubijanjem javnega zdravja se le ščiti tradicionalne cigarete. Z ukrepi evropske tobačne direktive, z uvedbo trošarin, omejevanjem uporabe e-cigaret na javnih mestih in prepovedjo promocije e-cigaret kadilcem pridobiva le tobačna industrija.

Kaj pa interesi farmacije?

Farmacevtska industrija dojema e-cigarete kot sovražnika svojih produktov za prenehanje kajenja, čeprav bi jih morala razumeti kot komplementarni izdelek. E-cigarete niso nadomestki, tako kot so nikotinske tablete, žvečilni gumiji in obliži, ampak dodaten ukrep za pospeševanje upada razširjenosti kajenja.

Ni pa mogoče trditi, da nikotin ne ustvarja odvisnosti?

E-cigarete se priporoča kadilcem, ki so že zasvojeni, torej ne pride do nove odvisnosti. Dejstvo je tudi, da odvisnost od nikotina še nikogar ni ubila. Odvisnik od nikotina nima socialnih, osebnostnih težav, funkcionira povsem normalno. Nikotin ne povzroča bolezni, povzroča jih kajenje oziroma način dostave nikotina. Mike Russel, profesor iz Londona, je že leta 1976 zapisal, da smrti pri kajenju ne povzroča nikotin, ampak katran.

Nasprotniki opozarjajo, da so tudi v pari, ki se sprošča pri uporabi e-cigaret, toksini in rakotvorne snovi.

Osnovno načelo v toksikologiji ni prisotnost kemikalije, ampak stopnja njene izpostavljenosti. Tekočina oziroma para e-cigaret vsebujeta nekatere sestavine, ki bi lahko bile škodljive, vendar so prisotne v skrajno nizkih količinah. V medijih se nenehno pojavljajo zgodbe o škodljivem učinku formaldehida v tekočini za e-cigarete. Formaldehid je najpogosteje uporabljena kemikalija v proizvodnji vsega, od ometa do pohištva in preprog, in zagotavljam vam, da med sedenjem v svojem stanovanju vdihujete približno trikrat več formaldehida, kot če vejpate. Vendar po standardih WHO količina formaldehida, ki jo vdihavamo v svojih bivališčih, ustreza »dobri kakovosti zraka v notranjosti«. Vse je torej škodljivo, tudi sprehajanje na zraku. Ne trdimo da je e-cigareta stoodstotno manj škodljiva, odprt puščamo zelo nizek odstotek za možnost v povezavi s prisotnostjo potencialnih toksinov v e-cigaretah.

Kaj pa nesreče z e-cigaretami?

Te se ne nanašajo na same izdelke, ampak na inherentno nestabilnost litijeve baterije v izdelku. Takšne nesreče se zaradi iste tehnologije dogajajo tudi pri prenosnih računalnikih in mobilnih telefonih, v posameznih primerih pa se zgodijo, ker uporabniki manipulirajo z elektronskimi cigaretami.

Kaj torej še manjka za kronski dokaz o zanesljivi manjši škodljivosti e-cigaret?

Za točnejšo oceno zmanjšanja obolevnosti manjkajo raziskave o učinkih e-cigaret v petnajst, dvajset let dolgem zaporedju. Vendar odsotnost te ocene ne more biti izgovor za omejitve in prepovedi. Noben potrošniški farmacevtski izdelek na svetu ni prišel na trg šele po dvajsetih letih raziskav, to bi bilo finančno nevzdržno. Ljudje uporabljajo e-cigarete že več kot deset let in vemo tudi, kako varne so. Obenem lahko uporabimo zdravo pamet in ob vednosti, kaj vsebuje para pri e-cigaretah, ugotovimo in javno objavimo – tako kot Agencija za javno zdravje (PHE) in Kraljevo združenje zdravnikov v Veliki Britaniji – da so e-cigarete vsaj 95 odstotkov manj škodljive od konvencionalnih cigaret.

Novi slovenski tobačni zakon napoveduje poostren dostop do e-cigaret, njihovega oglaševanja in uporabe v javnih prostorih pa tudi občutno obdavčitev.

Gibanje za nadzor nad tobakom popolnoma meša e-cigarete in tobak. Bojijo se, da bi otroci začeli kaditi oziroma da bi začeli spet kaditi bivši kadilci… Vendar o vsem tem ni nobenih dokazov, vsako leto pa je več dokazov (iz Anglije, Francije in ZDA), da vejpanje za mladostnike ni zanimivo, če že je, tega ne počnejo redno in uporabljajo tekočine brez nikotina. V glavnem vejpajo za zabavo, zato, da izvajajo trike s paro. Obenem pa v vseh omenjenih državah stopnja kadilcev med mladostniki v zadnjih štirih letih strmo upada. V ZDA je dosegla rekordno nizko raven.

Na slovenskem ministrstvu za zdravje pravijo, da bi bilo treba e-cigarete ob morebitnem trženju kot sredstva pri opuščanju kajenja regulirati kot zdravilo oziroma medicinski pripomoček.

Pretirana regulacija bi bila za e-cigarete zelo slaba in draga, vse potrebne postopke bi si lahko privoščile le velike tobačne korporacije. Za kajenje potrebuješ le zavojček cigaret in vžigalnik, uporaba e-cigarete je malo bolj zapletena, in če jo še dodatno otežuješ, objektivno delaš za tobačno industrijo.

Kaj bi torej morali kadilci zahtevati od oblasti?

Predvsem pravico do nepristranskih informacij o kajenju in dostop do vseh razpoložljivih orodij za prenehanje kajenja. Pošteno možnost, da sprejmejo z ustreznimi informacijami podprto odločitev v odločanju o svojem zdravju. Povsem neodgovorno in neetično je, da kadilcu preprečuješ izbiro, če nima drugega načina za prenehanje ali zmanjšanje kajenja. Smo na kritični točki in ne bi smeli sprejeti sedanje ravni napačnega informiranja in aktivnega odvračanja kadilcev od uporabe varnejše alternative.