Toda zdaj ste prešli na dodatne zahteve in pogojevanja, ki pa jih, skušajte me razumeti, ne morem sprejeti. Ministri se ne postavljajo ali umikajo na zahtevo ljudi zunaj za to pristojnih ustanov, kot je parlament, pa tudi ni v moji navadi, da tekam k skupinam lahko povsem upravičeno nezadovoljnih ali celo razjarjenih državljank in državljanov, da bi jih miril. Zato ne zamerite, če ne pridem v Koper, in sprejmite, lepo prosim, moje zagotovilo, da se z Luko Koper ne bo nič dogajalo mimo vaše vednosti oziroma volje zaposlenih v tej družbi.
Pozivam vas, da pristanišču omogočite normalno nadaljevanje vseh delovnih procesov, ne nazadnje boste poslovno škodo, ki nastaja z blokado, utrpeli predvsem vi sami. Srečno!«
Tako nekako bi moral izzveneti včerajšnji odziv predsednika vlade dr. Mira Cerarja na dogajanja v »slovenskem oknu v svet«, če bi resnično želel prispevati k umirjanju strasti in normalizaciji razmer.
Z grmenjem v stilu »ne bom pustil, da bi delavci vodili državna podjetja, še manj državo«, s tem da je taka teza povsem nesprejemljiva, ker ne upošteva pravice in tudi ponekod dobre prakse sodelovanja zaposlenih pri vodenju teh firm, ne nazadnje tudi države – saj so vendarle volilke in volilci – ni storil nič drugega kot še bolj razvnel čustva ter nakopičil pri upornikih dodatno jezo in motiv za vztrajanje. Tako se, dragi premier, ne dela!
Kaj naj bi sledilo? Specialci v bojni opremi s pendreki, solzivcem in gumijastimi naboji? Znova skupščina delničarjev, ki naj odpokliče nadzorni svet in upravo Luke, ker da sama ni znala normalizirati stanja? Ali nov, do protestnikov bolj spoštljiv in spravljiv poziv k preklicu blokade ter vrnitvi k delovnim obveznostim?
No, tako delavci kot enako nejevoljna uprava so se odločili za korak v pravo smer in v ponedeljek je delo spet steklo. Sicer v omejenem obsegu, a toliko, da se dodatna škoda ne kopiči. Zavedajo se posledic za njih same in za njihova prizadevanja, da se Luki Koper zagotovi dolgoročna prihodnost. S tridnevno blokado je bil njen ugled močno načet in upati je, da se streznitev ni zgodila prepozno!
Dr. Cerar bi lahko tudi odstopil ali bo izgubil naslednje volitve in se iz politike umaknil. A bo še vedno, kot relativno dober pravni strokovnjak, našel službo. Težje se bo godilo zaposlenim v našem edinem pristanišču, če bo od njega ostalo le kup mrtvih dvigal in drugih strojev na praznih pomolih in skladiščih, pred njim pa le še barčice koprskih ribičev. Upornikom in upravi Luke Koper čestitam za modrost! A ponavljam, v upanju, da ni že prepozno!
Aurelio Juri, Koper
