Predlog novega ameriško-ruskega vojaškega zavezništva v Siriji pomeni pomemben preobrat v delovanju obeh velesil, saj se je njuno dosedanje vojaško udejstvovanje odvijalo večinoma na različnih bregovih. Ameriške aktivnosti so bile usmerjene na letalske napade na skrajneže Islamske države in pomoč zmernejšim militantnežem v uporu proti sirskemu režimu, ruske pa v obrambo sirskega predsednika Bašarja Al Asada in raketiranje uporniških skupin, ki jih slednji razglaša za teroristične.
Bela hiša zdaj želi doseči s Kremljem dogovor o koordiniranih letalskih akcijah proti islamskim skrajnežem, pri čemer pričakuje, da bo Rusija s pritiskom na Asada prekinila napade na uporniške skupine, ki jih podpira Zahod in skuša z njimi uresničiti lansko jesen sprejeti načrt za politično rešitev sirskega konflikta, ZDA pa bodo zato sodelovale v novi skupni bombni kampanji proti fronti Al Nusra, sirski veji Al Kaide.
Vprašanje varnih območij
Glavna točka predloga o vojaškem sodelovanju ZDA in Rusije v sirskem konfliktu, ki ga je odobril predsednik Barack Obama, je oblikovanje tako imenovanih varnih območij. Po ameriški zamisli bi v njih veljala prepoved sirsko-ruskih letalskih napadov, povod za tako oblikovan predlog pa je prikrivanje lokacij uporniških skupin, ki jih podpira ZDA.
Tiskovni predstavnik State Departmenta John Kirby po prvi vesti o omenjenem predlogu v Washington Postu njegovega obstoja ni zanikal, dejal pa je le, da so vselej dali »jasno vedeti, kakšno nevarnost Al Kaida v Siriji predstavlja za ameriško varnost«. Rusija in ZDA sta se v dosedanjih letalskih akcijah v Siriji navkljub bližnjim srečanjem v zraku in neusklajenim ciljem izogibali incidentom. Izjema je bila turška sestrelitev ruskega lovca nad Sirijo in je zaradi članstva Turčije v Natu vanj povlekla tudi Washington, ki pa se v spor med Moskvo in Ankaro ni vmešaval.
Pred dvema tednoma so iz Pentagona poročali tudi o resnem incidentu nad sirskim At Tanfom, kjer so ameriška lovska letala skušala ruskim preprečiti bombardiranje položajev protirežimske nove sirske armade, ki jo urijo ZDA. Ruski letali naj bi se ob opozorilu ameriških pilotov umaknili, a vendarle kasneje raketirali uporniške položaje, ker sta bili ameriški letali prisiljeni dotočiti v zraku gorivo. Moskva je po incidentu zatrjevala, da so bili cilj napada z Al Kaido povezani skrajneži. Spor med ZDA in Rusijo je tako rekoč stalnica že vse od začetka ruskega vojaškega posredovanja v Siriji. Sedanje iskanje skupnega jezika glede sirskih skrajnežev ni novost. Za skupne napade na fronto Al Nusra se je že maja zavzemala Moskva, a v Washingtonu za to niso pokazali zanimanja, tudi zato, ker Rusija ničesar ni ponujala v zameno, predvsem pa zaradi ameriškega osredotočanja na Islamsko državo, ki jo Rusija skupaj s sirskim režimom jemlje manj resno, saj Asada bolj skrbijo uporniki proti njemu. Po mnenju nekaterih analitikov tudi zato novi ameriški predlog nima možnosti za uspeh. Pomembnejši pa je povod za predlagano ameriško vojaško zavezništvo z Rusijo v Siriji. Za razliko od Islamske države se je Al Nusra v minulih letih na območjih, ki so v rokah upornikov proti Asadu, dokaj priljubila, ker dobro organizirana in financirana trpečemu prebivalstvu daje poleg pomoči tudi določeno varnost. Skrb, da bi lahko sčasoma ta fronta skrajnežev povsem izpodrinili zmernejšo protirežimsko neenotno opozicijo, je povsem na mestu. Obama je že pred časom opustil zahodno mantro o nujnem odhodu Asada, slednji pa je prejšnji teden dejal, da je »javno tarča političnih napadov Zahoda, tajno pa k njemu prihajajo predstavniki istih držav in ga vabijo k boju proti mudžahidom v Siriji«. Več neodvisnih virov je to potrdilo britanskemu The Telegraphu. Asad očitno že nekaj časa ni glavni problem Zahoda v sirskem konfliktu. de