Slovenija bo jutri v Parizu na sedežu Evropske vesoljske agencije (ESA) podpisala sporazum o vstopu Slovenije med pridružene članice. S tem se končno na široko odpirajo vrata slovenskim visokotehnološkim podjetjem, ki so zdaj lahko v mednarodnih projektih sodelovala samo na povabilo partnerjev.

Država je tako sledila tudi njihovim predlogom, saj so podjetja v zadnjih dveh letih vse jasneje opozarjala, da zaradi cincanja Slovenije izgubljajo poslovne priložnosti v mednarodnih projektih, poleg tega naj bi država področje vesoljskih tehnologij tudi sama prepoznala kot strateško za Slovenijo za obdobje med letoma 2014 in 2020. Podjetja naj bi bila na več deset sestankih s predstavniki gospodarskega ministrstva. Če bi bila Slovenija polnopravna članica, bi na razpisih imeli skupaj s partnerji večje možnosti za zmago, tako pa lahko dejstvo, da podjetja prihajajo iz Slovenije, neposredno vpliva na uspeh skupine partnerskih podjetij pri odločitvi o izbiri.

Boljša konkurenčnost

To je potrdila tudi dr. Sabina Koleša, generalna direktorica z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bo jutri v Parizu ob podpisu pogodbe o pridruženem članstvu vodila delegacijo. »Po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu bodo imela podjetja možnost tudi neposredno sodelovati pri vseh Esinih projektih. Bomo pa določili tudi tiste programe, ki so v skladu s kompetencami slovenskih podjetij, da bomo dosegli čim večji učinek tako za podjetja kot za državo. Sicer pa je biti Esin dobavitelj zelo dobra referenca in izjemno poveča konkurenčno prednost podjetja, ki tako lahko konkurira tudi na razpisih na drugih področjih, kot na primer v avtomobilski industriji, ki se precej povezuje z vesoljsko,« je prepričana Koleševa.

Slovenija lahko polnopravno članstvo v ESA, ki trenutno vključuje 22 držav, pričakuje najprej leta 2019, saj je predvideno dveletno prehodno obdobje. »Če pa bomo vsi skupaj dobro pripravljeni, lahko ta čas skrajšamo,« je dejala Koleševa in napovedala najverjetnejšo ustanovitev strateškega sveta, v katerem naj bi bili predstavniki tako zunanjega ministrstva, ministrstva za izobraževanje in šport, okoljskega ter prostorskega ministrstva pa tudi ministrstva za kmetijstvo.

Slovenija bo letos plačala 400 tisočakov članarine, koliko bo morala še doplačati, pa bo jasno konec leta. Sporazum o pridruženem članstvu bo treba namreč do novembra še ratificirati, do decembra pa bo morala Slovenija izbrati programe. Na temelju teh bo Pariz Sloveniji izdal dodatni račun kot prispevek za te programe, je pojasnila Koleševa. Sicer pa je bila lani Slovenija, ko se ji je iztekal status sodelujoče države, zelo negotova, kako naprej. Govorilo se je celo o izstopu iz ESA. Ekipa na MGRT je postopke nato pospešila in s tem predvsem podjetja, ki so aktivna na področju vesoljskih tehnologij, zelo razveselila.

Velike koristi za polnopravne članice

Multiplikativni dejavniki polnopravnih članic so veliki v primerjavi s preostalimi industrijskimi panogami, predvsem zaradi dobro vodene vizije Evropske vesoljske agencije s prednostnim poudarkom na tehnologijah in storitvah, ki omogočajo posredne učinke (tako imenovani učinek prelivanja). Učinek prelivanja pomeni za industrijo dodaten vir prihodkov, ki je posledica prenosa znanja, pridobljenega s sodelovanjem v Evropski vesoljski agenciji, še na preostala področja in udejstvovanje na drugih mednarodnih trgih. Trenutni minimalni donos držav polnopravnih članic, ki so vključene v Evropsko vesoljsko agencijo, je tako 2-kratnik vplačane članarine, za male države se dosega celo 7-kratnik vplačila, v povprečju za vse vključene države pa 3-kratnik vplačila. Gospodarski učinek naj bi bil pri novejših članicah viden šele po predvidoma petletnem obdobju polnopravnega članstva, a študije različnih držav naj bi kazale, da vesoljske dejavnosti na en vloženi evro dajo do pet evrov dodatnih prihodkov.

Med podjetji, ki so do zdaj izkazala največ interesa za sodelovanje z ESA, naj omenimo Blamar, Sinergise, Geocodis, Instrumentation technologies, C-Astral, Cosylab, Skylab, c3m in Dewesoft.