Velo nero po italijansko ali črna tančica bi se moralo reči napevu. Italijanska pesem. Na Radiu Študent so jo nekoč, torej pred vsaj kakimi 30 leti ali več let, redno vrteli. Torej zagotovo obstaja. A tudi ta zapis očitno ne bo razkril, kdo jo izvaja in kdo jo je posnel, posledično pa tudi ne, o čem točno govori besedilo.

Spletni iskalnik ne pograbi prave

»Vem, se spomnim. Ja, Velo nero, se ji bržkone reče. Posnetek imam na enem od trakov, ki pa so zaprašeni. Na R.Š. bi jo morali imeti v predalu s folk glasbo. Izšla je na vinilni plošči, na neki kompilaciji, kjer so delavske oziroma neke vrste revolucionarne pesmi, kar je pa nemara podoben problem kot z zasedbami tipa Ini-Illimani, ki so posneli Viva Chile, potem pa so se glasbeniki raztepli po drugih zasedbah,« pove Neven Smolčič, veteranski tonski tehnik in picajzlasti zbiratelj stare glasbeniške šare. Konec koncev ima posnetega Franka Zappo iz Hale Tivoli. Ker ga je snemal sam. No, z Ini-Illimani ni težav. Spletni iskalnik jih pograbi in ponudi nemudoma. Velo nero pač ne. Oziroma, kot zadetek dobiš drugi Velo nero. Ne pravega. Šmrc!

Pomagati ni zmogel niti Ičo Vidmar, prav tako nekdanji urednik na R.Š. Ki ima pa tako in tako svojo, vsaj enakovredno, če ne večjo težavo: »30 let iščem komad, ki sem ga konec sedemdesetih let slišal na Radiu Študent in mi je zbudil ljubezen do črnskega New Yorka še pred pojavom rapa. Vem, kako gre melodija, definitivno ga poje temnopolt pevec, ker se to čuti, produciran je v blues-soul post Philly stilu, od besedila se pa spomnim samo 'Welcome to New York Brother'. Poskusil sem vse. Pred nekaj leti sem si vzel trdi dni po več ur, da sem brskal po vseh mogočih spletnih mestih, iskal sem ga po fonoteki na radiju, ob neki priložnosti pa sem melodijo zapel tudi Vladimirju Tropu, ki je velik poznavalec bluesa in ki je imel na R.Š. v časih oddajo, zaradi česar sem domneval, da sem komad pravzaprav slišal pri njem. Vendar nič. Še vedno ne vem, za kaj gre. Pa sem si ga brundal, ko sem hodil po Harlemu. Zato ob tej priložnosti pozivam vse, ki bi o komadu morda kaj vedeli, da se mi oglasijo.«

Zabavni rezultati aplikacij

Seveda obstajajo telefonske aplikacije za prepoznavo glasbe. Več jih je. So takšne, ki temeljijo na ISRC-kodah, s katerimi se posneta glasba označuje in opremlja od pojava CD-jev, do takšnih, v katere lahko uganko celo odpoješ ali odžvižgaš. A moraš imeti tudi srečo, da to nekaj, kar iščeš, nekdo spusti v prostoru, kjer si, in da napev uloviš s telefonom. Rezultati utegnejo biti v vsakem primeru osupljivi in zabavni: »Komad ki sem ga dolgo časa iskal, pa našel slučajno, je Affia Una Lacrima alvento Adama Salcata, ki pa ni nič drugega kot Rdeča roža Don Juana,« pove za svoj najnovejši zabaven zadetek. dotični državljan. Vendar pa tudi te aplikacije ne morejo pomagati, če ponudnik storitve glasbe nima zavedene v svoji bazi. Ne izvrže vam jih nobena aplikacija. In pa: »Zoprno je, če si si napačno zapomnil kakšne besede in v iskalnik vpisuješ pravzaprav napačna gesla. Tako lahko iščeš vse življenje, pa ne boš našel komada. Obenem se ti pa zgodi, da ko nekaj takega odkriješ, obenem odpreš čisto novo poglavje glasbe. Povsem novo sceno. Sam imam veliko playlist znanih D.J.-ev, opremljenih z vsemi podatki, prav zato, ker vsak komad pomeni vrata v drug svet,« pravi Miroslav Akrapović, glasbeni kritik in D.J.

Na videz gre za generacijski problem starejših ljudi, ki so odraščali v časih radia, ko si si lahko skladbo zgolj zapomnil. Drago Ponjavić je D.J., katerega specialnosti sta blues in swing, torej žanra z milijoni posnetih komadov, ki so pa v naših krajih dostikrat manj znani. »A radovednost, se mi zdi, da se spreminja. Včasih sem imel na večer vsaj tri ljudi, ki so me prišli vprašat, kateri komad vrtim. Danes so taki trije na leto. Sam imam seveda stalno te vrste raziskave. Ravno včeraj sem na primer končno odkril komad Swingin' for nothing, za katerega pa niti slučajno ne vem, kdo je izvorni avtor, medtem ko je različic ¨cela vrsta, vključno s tisto Louisa Armstronga.« No, da ne gre za izključno problem starejše generacije, govori izkušnja Zlatka Čordića, slovenskega raperja in mlajšega državljana. Takole pravi: »Res dolgo, par let, dokler ga nekdo ni naložil na splet, sem imel problem s komadom Halida Bešlića Domovina. Ni preveč znan, sam sem ga slišal le enkrat, ko sem bil na počitnicah v Bosni in ga je v neki gostilni nekdo spustil na klasičnem starem juke-boxu.«

Komadi, shranjeni v glavah glasbenih enciklopedikov

Komadov iz podzavesti, kot bi jih lahko tudi poimenovali, se lahko spomniš zgolj po melodiji ali besedilu. Poznavanje jezika je odločilno, pri čemer sta francoščina ali italijanščina v naših krajih bistveno bolj zagatni od angleščine. »Nekaj v stilu: »Jest sm spet pjn,« se je meni zdelo, da poje,« je stari punkrocker odgovoril na vprašanje, kaj poje Plastic Betrand v svojem hitu: »Ça plane pour moi.« Verjetno ima 90 odstotkov stare punkovske populacije z omenjenim napevom podobne tegobe. No, težave so že s slovenskimi komadi. »Nace Junkar mi je pred dnevi poslal SMS, v katerem je citiral besedilo: Praviš, da ne veš, kam v poletnih dneh. Najprej sem mislil, da gre za ansambel Izvir, vendar pa ni bilo pravilno,« pove človek, ki ga ni treba predstavljati, Dragan Bulič. Pri takih zagatah se rad obrne po pomoč k Andreju Leniču, še večjemu glasbenemu enciklopediku. In: »Popevka srečnih dni je zadnja uganka, ki se je razrešila. Pred leti me je po tem komadu spraševal tudi Mojmir Sepe. Nino Robić jo poje. Gre pa za komad My melody of love Bobby Vintona,« pove Lenič. Vidno zadovoljen, kot kak stari arhivar, brez katerega ne gre, da je ob vseh na splet naloženih podatkih problem lahko razrešil samo on. Ker ima komad pač shranjen v glavi.

Za konec ponovimo nasvet izkušenih: če iščete pesem s pomočjo aplikacij, ki prepoznavajo živo reinterpretacijo, v napravo ne pojte. Uspešnejši boste, če boste melodijo odmrmrali. Seveda pa je vprašanje, ali se odkrivanje komadov po več desetletjih zares splača. Lahko se vam zgodi, da boste nad odkritjem pravzaprav razočarani, saj dejanski napev ne bo spektakularen sorazmerno s tem, v kakšen fetiš se je kot uganka razvil v vaši glavi.