Prelomna točka za nastanek tega, čemur danes rečemo knjiga, je bil Gutenbergov izum tiska s premičnimi kovinskimi črkami. Sredi 15. stoletja je to povzročilo, da ustvarjanja besedil ni več nadzorovala elita.
A knjiga ni le besedilo na papirju, velikega pomena v njenem razvoju so denimo tudi platnice, ki so bile do konca 15. stoletja iz lesa ali več zlepljenih listov papirja. Hrbet knjige je bil sprva raven in ne zaobljen, kot je danes, kar je omogočalo, da se knjiga ni zapirala, se je pa žal zelo hitro poškodovala.
Tudi črnilu, uporabljenem za tiskanje besedila znotraj knjig, je bilo skozi zgodovino namenjene veliko pozornosti. Pred izumom tiska so ga ustvarili iz rastlin in barv živalskega izvora, zmešanih z vodo ali vinom. A ker se slednja na kovinskih črkah, s katerimi so tiskali, ne obdržita, so začeli uporabljati črnilo z oljno osnovo.
Že res, da je z nadomeščanjem vezanih besedil z elektronskimi zasloni branje postalo nekoliko enostavnejše, saj nam ni treba obračati strani ali v rokah držati zares težke knjige. Ampak ali nista prav vonj papirja in dotik platnice tista, ki sta del čarovnije, ki jo ustvarja svet besed?
