Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se trudi pod okrilje svojega ministrstva prenesti direktorat za informacijsko družbo, ki je sedaj v pristojnosti ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. To je drugi tovrstni poskus, podobno idejo je pred leti že imel Gregor Golobič.
Prenos je predviden v noveli zakona o državni upravi. Ta sicer predvideva več prenosov različnih resorjev med ministrstvi, najbolj pa širšo javnost razburja prav informacijska družba. S tem bi namreč Koprivnikar postal glavni državni informatik, ministrstvo za javno upravo bi pridobilo precej dodatnih pristojnosti, tudi del javnega zavoda Arnes, ki podpira šolstvo in znanost.
Zakon o državni upravi želijo ministrstva spremeniti po hitrem postopku. Vlada in Koprivnikar namreč menijo, da je prenos zaradi doslej slabe urejenosti nujen in da gre le za manjša usklajevanja, ki ne potrebujejo strokovne razprave. Prenos naj bi bil med dogovorjen ministrstvoma. Civilna družba in strokovna javnost menita drugače.
Opozarjajo, da gre za združevanje operativne dejavnosti, regulatorja in izvršne oblasti, kar je idealen humus za sistemsko korupcijo. A z opozorili do zdaj niso bili uspešni, saj so na seji matičnega odbora njihova opozorila preslišali. Predlog zakona zato že zelo kmalu prihaja v poslanske klopi.
S prenosom bi pospešili razvoj digitalizacije
Sedanji direktor direktorata za informacijsko družbo Marjan Turk podpira prenos. Prepričan je, da sta razvoj digitalne družbe in digitalno preoblikovanje Slovenije interdisciplinarna problema, ki zahtevata sodelovanje več ministrstev in deležnikov. Prav nezmožnost medresorskega usklajevanja naj bi bila do sedaj ključen problem razvoja. »Smo v trenutku, ko se moramo bistveno bolj ambiciozno lotiti digitalizacije, če želimo slovenski industriji in preostalim deležnikom zagotoviti konkurenčno okolje in mesto v digitalni Evropi,« pravi Turk, prepričan, da ta problem rešuje prav prenos med ministrstvi, saj prinaša centralno vodenje in sistematičen pristop k informatizaciji.
Eden od konkretnih rezultatov prenosa naj bi bil tudi novi centralni imenik za celotno državno upravo oziroma 14.000 uradnikov. V ministrstvu za javno upravo zagotavljajo, da bo to prineslo učinkovitejše storitve, boljšo komunikacijo med ministrstvi, odpravilo bo podvajanje dela in zmanjšalo stroške upravljanja. Turk zagotavlja tudi, da Arnes ni ogrožen in ostaja takšen, kot je.
Prenos je v interesu lobijev
Nasprotnikom ni jasno, zakaj je treba s tem tako hiteti in zakaj je iz obravnave izključena javnost. Prepričani so, da gre za več kot le lepotni popravek in da takšna rešitev odgovarja velikim apetitom informacijskih lobijev. »Gre za področje, na katerem se na letni ravni obrne okoli 100 milijonov evrov,« opozarja Violeta Tomić iz Združene levice. Nekdanji minister za informacijsko družbo Pavel Gantar je prepričan, da se takšen prenos koncept razvoja celotne informacijske družbe podreja konceptu državne informatike.
Zelo kritičen do spremembe je Dušan Caf, predstavnik Foruma za digitalno družbo. »V slovenski vladi med ministri ni sodelovanja, potrebnega za izvedbo digitalne transformacije. S prenosom direktorata se to ne bo spremenilo. Prej lahko pričakujemo nasprotno – da se bo dosedanje centralizirano in avtokratsko vodenje državne informatike nadaljevalo in še okrepilo,« meni.
Prepričan je, da hitro sprejemanje novele brez javne razprave najbolj ustreza vplivnim interesnim skupinam, povezanim z razvojem državne informatike in pridobivanjem milijonskih poslov z državo. Ob tem opozarja tudi na to, da se bo minister Koprivnikar v tem primeru znašel v trajnem nasprotju interesov. Nastopal bi namreč v več vlogah hkrati: bil bi največji kupec informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter storitev v državi, hkrati bi bil pristojen za sprejemanje zakonodaje s področja elektronskih komunikacij.
