Visokoizobražene brezposelne ženske se iz nuje odločajo za podjetništvo

Brezposelnih žensk trikrat več kot moških

Taka je zgodba 33-letne podjetnice, sedaj direktorice verige butikov z lesenimi modnimi dodatki WoodWay, ki ni bila prav dolgo v evidenci Zavoda RS za zaposlovanje, kjer je trenutno 4676 žensk z visoko izobrazbo, starih med 30 in 39 let. V primerjavi z moškimi iste starosti jih je kar trikrat več, še večje razhajanje je med iskalci prve zaposlitve. Sicer pa je bilo v evidenci brezposelnih konec maja 11.425 žensk s terciarno izobrazbo.

Zgodba Anje Marič, ki je sedaj tudi sama delodajalka, je drugačna od zgodbe 40-letne diplomirane učiteljice, ki išče različne možnosti za vsaj začasno zaposlitev. »Tri mesece sem delala v restavraciji na oddelku s hitro hrano. Velikokrat sem za hrbtom slišala obrekovanje sodelavcev, ki jim je šlo v nos, da sem končala fakulteto, tujce, ki so prišli po prigrizek, pa pozdravljala v štirih jezikih, saj sva z možem živela tudi v Franciji, Italiji in na Portugalskem,« pripoveduje. Njena delavnost in vljudnost do strank gostinca nista prepričala in zdaj je spet v armadi brezposelnih žensk s terciarno izobrazbo. Zaposlitev v osnovni šoli vsaj za eno leto, kar je zadnja leta stalna praksa šol, se kaže kot misija nemogoče. Že pred odhodom v tujino je dobivala samo zaposlitve za določen čas.

Plačna nedisciplina

Število visokoizobraženih brezposelnih žensk sicer iz leta v leto upada, je pa dejstvo, da je k temu v veliki meri pripomogel trend prisiljevanja v samostojno podjetništvo, ki pa ljudi zaradi plačne nediscipline lahko pahne v še večjo stisko. »Letos sem končala pet večjih projektov, plačali so mi samo enega. Maja končan projekt mi bodo plačali avgusta. Vsako ponedeljkovo jutro naprej namenim klicanju dolžnikov,« pripoveduje 42-letna sociologinja, ki je vsakokrat ostala brez službe po rojstvu obeh deklet. Prepričana je, da je zato na trgu dela ženska povsem nekonkurenčna moškemu. Zato se ženske tudi vse pogosteje odločajo za krajšo porodniško, nekatere se na delovno mesto vrnejo že po treh mesecih.

Sogovornica bi rada kandidirala na razpisu MGRT za inovativne turistične produkte, ki so ga objavili minuli teden, pa je prepričana, da kot samostojna podjetnica v primerjavi s podjetji ne more biti konkurenčna. »Država naj se podjetništvu odpre tako, da bodo lahko kandidirali tudi posamezniki. Je pa podjetništvo velik izziv, saj naš izobraževalni sistem mladega človeka zanj ne usposobi, v večini primerov mladega človeka ne usposobi niti za življenje, kaj šele za podjetništvo. Zato je ustrezno opolnomočenje mladega človeka za kariero, ki si jo bo sam izbral in ustvaril, nujno.«

»Res ljubim podjetništvo in samostojnost. Spodbuja mojo inovativnost, kreativnost in profesionalno rast. Bolj sem budna, živa, produktivna. Cena svobode pa nikoli ni bila nizka. Že tri tedne sem bolna, od tega 10 dni v bolnišnici. Če ne bi bilo moje partnerice, ki medtem skrbi za podjetje, bi se zaradi dodatnega stresa ob skrbi za posel težje pozdravila,« opozarja podjetnica Jana Šušteršič.

»Podjetništvo je tudi osebna rast. Še bolj se naučiš odgovornosti, odločanja, moči izbire, ravnotežja. Vse, kar narediš ali česar ne narediš, okusiš na svoji koži. Mladi podjetniki potrebujejo predvsem mentorstvo in coaching v realnem času ob svoji realni podjetniški izkušnji. Podjetništva se ne moremo naučiti na tečaju,« pa Šušteršičeva komentira program podjetniškega usposabljanja žensk, ki ga na pobudo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ob financiranju ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prek Agencije Spirit izvaja Gospodarska zbornica Slovenije.

Dva milijona evrov za subvencije

Junija je 211 žensk s terciarno izobrazbo ter z uresničljivo podjetniško idejo zaključilo 100-urno podjetniško usposabljanje ter dobilo certifikat, najpozneje do novembra pa lahko zaprosijo za subvencijo za samozaposlitev. Letos je za subvencije namenjenih milijon evrov, prihodnje leto prav toliko, za subvencijo pa bodo lahko zaprosile ženske, ki bodo program uspešno zaključile letošnjo jesen, saj se začne 5. septembra.

Skupaj naj bi v podjetniško usposabljanje vključili več kot 400 žensk. Za program naj bi se odločili, ker je Slovenija po vključenosti žensk v zgodnjo podjetniško dejavnost po raziskavi GEM na samem repu. Za podjetništvo se jih je odločilo v letu 2015 27,9 odstotka, kar je petino manj kot v letu 2014, ko je ta delež znašal 33,9 odstotka. S programom želijo tudi preprečiti prehod žensk v dolgotrajno brezposelnost.

Nimajo pa ženske iz tega programa nobenih »popustov« in morajo tako kot pri dosedanjem sistemu subvencioniranih prispevkov za samozaposlitev v primeru neuspešnosti subvencijo vrniti v sorazmernem deležu po prekinitvi samozaposlitve. Po besedah Mavricije Batič, generalne direktorice Zavoda RS za zaposlovanje, je bilo po njihovih izkušnjah po dveh letih samozaposlitve uspešnih še 88 odstotkov podjetnikov, ki so šli ob finančni podpori države na podjetniško pot.

Ženske so najbolj ogrožene

»Raziskava mreže Mema je pokazala, da je povprečna dolgotrajno brezposelna oseba v Sloveniji visokoizobražena ženska, starejša od 32 let, ki velikokrat sploh še ni imela prve zaposlitve. Slika je torej povsem drugačna kot pred 10 leti, ko so bili dolgotrajno brezposelni neizobraženi moški, starejši od 50 let,« opozarja Marta Turk iz GZS, Zbornice osrednje slovenske regije, ki je v sodelovanju z 18 mentorji poskrbela za izvedbo programa.

Je pa opozorila, da večina žensk, ki so se odločile za samozaposlitev, ustvari komaj 20.000 evrov prihodkov na leto, kar ne zadošča za vlaganja in razvoj podjetja ter nove zaposlitve. Zato priporoča ženskam, da se povezujejo med seboj in si tako ustvarjajo boljše konkurenčne možnosti.