Danes 81-letni koprski občan Zdravko Vatovec je leta 2012 pod članek z naslovom Presedlajmo na kolo! na spletnem portalu www.obala.net zapisal oster komentar župana Borisa Popovića, zaradi česar ga je Popovič tožil. Vatovec je župana označil za »balkanoida, ki nima pameti in znanja in kulture urbaniziranega« ter za »nepopravljivega čobana (pastirja, op. a.) in kroničnega osiralca Kopra«. Vatovec je bil obsojen na okrožnem in višjem sodišču v Kopru. Naloženo mu je bilo 300 evrov kazni, plačilo 1500 evrov Borisu Popoviču zaradi razžalitve dobrega imena in časti ter sedem mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Toda vrhovno sodišče je pred dnevi kazen preklicalo in Vatovca oprostilo.
Vrhovno sodišče ni našlo zaničevalnega namena
V tehtanju med pravico do varstva osebnega dostojanstva in osebnih pravic na eni ter pravico do svobode govora na drugi je sodišče dalo prednost drugi. Vrhovno sodišče pod vodstvom Marka Šorlija, enega od kandidatov za ustavnega sodnika, je sodbo med drugim utemeljilo tako, da je bila v Vatovčevem zapisu kritika usmerjena na župana in njegove urbanistične posege v mestu, šele posledično pa na župana samega kot tistega, ki je najbolj odgovoren za slabšanje videza mesta. Ker je po mnenju sodišča kritika župana le stranska škoda kritike dela župana in njegovih predhodnikov, z besedo balkanoid je namreč Vatovec označil vse dosedanje koprske župane, ne le Popovića, ni mogoče govoriti o zaničevalnem namenu, kar je pri presojanju razžalitve ključno.
Spletni forumi kot gostilniške debate
Pri ugotavljanju, ali je obstajal zaničevalni namen, je bilo pomembno tudi to, v kakšni obliki oziroma kontekstu je nastal sporni zapis. Po presoji sodišča je spletna stran www.obala.net, kjer je bil objavljen Vatovčev zapis, zanimiva le manjšemu krogu bralcev iz Kopra in okolice. Poleg tega so sodniki izpostavili še naravo izražanja na spletnih forumih, na katerih »se pretirava, tudi kvanta in se uporabljajo izrazi, ki so blizu gostilniškim debatam«. Sodišče je zapisalo, da spletne forume tako sprejemajo tudi bralci, in da zato takšne izjave po navadi nimajo posledic za tistega, na katerega se nanašajo, kar so ugotovili tudi v Vatovčevem primeru.
Poleg tega so odločili, da kritika ni prekoračila meje še dopustne kritike dela javne politične osebe. Vrhovno sodišče se je v sodbi oprlo tudi na merila evropskega sodišča za človekove pravice v odločbi Axel Springer AG proti Nemčiji ter na odločbe slovenskega ustavnega in vrhovnega sodišča.
