Ostaja upanje, da bodo poslanci ta gnili kompromis zavrnili. Ustavno sodišče namesto rutiniranih starih kariernih sodnikov, omejenih v svojih izkušnjah in znanju na svojo ozko specialnost (kar izrazito velja za vrhovnega kazenskega sodnika Šorlija), nujno potrebuje bistveno drugačen profil sodnikov: široko razgledane pravnike, ki ob svoji specialnosti (če ta ni ustavno pravo sámo) dobro obvladajo tudi ustavnopravne probleme drugih pravnih panog. Čim manj kariernih sodnikov, ki na ustavno sodišče prenašajo rutine in šablone rednega sojenja, ki bi jih ustavno sodišče moralo presegati, ne pa potrjevati. Strokovne in tudi življenjske izkušnje so seveda zelo zaželene, previsoka starost pa spet ne – kajti napornost (resno vzete) službe ustavnega sodnika je izredna. Sam si želim ustavnih sodnikov na vrhuncu ustvarjalnosti, ne takih, ki jim ne širina znanja ne starostne ali druge omejitve tega več ne omogočajo. Primer sicer kariernega sodnika, ki pa je vse gornje zahteve odlično izpolnjeval, je bil v zadnjem mandatu zame nekdanji vrhovni, sedaj ustavni sodnik Zobec. Če se z »desne« strani na razpis ni prijavil noben primeren, vrhunski kandidat, bi ga moral predsednik republike poiskati sam. Bi ga tudi na »desni« strani lahko našel, če bi se potrudil.
Da vrhovni sodnik Šorli med take kandidate ne spada, po mojem mnenju dokazuje tudi nedavna sodba vrhovnega sodišča v sporu J. Pirjevec-B. Turk, sprejeta pod Šorlijevim predsedovanjem, zoper katero je bila že vložena ustavna pritožba, sam pa sem o tem v Pravni praksi objavil članek pod naslovom »Žalitev prava in zdravega razuma«. Končal sem ga takole: »Gre za šolski primer, kakšna sodba vrhovnega sodišča ne bi smela biti. Šolski primer z zdravim razumom skreganega 'obračanja besed', ki iz črnega skušajo narediti belo – in zaradi katerih so pravniki pri večini ljudi tako na slabem glasu. In zaradi njih potem žal še pravo, ker vse več ljudi pri nas za take, zdravemu razumu nedoumljive nesmisle krivi pravo in ne pravnikov, ki ga ne znajo uporabljati.« Odgovora na članek že dva meseca ni bilo.
Matevž Krivic, Sp. Pirniče