Če se izrazim nepravno, je po kot običajno žargonsko zapletenem izreku sodbe predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Gerhart Holzinger danes opoldne dvignil oči s papirja proti občinstvu in povedal, da je »drugi krog volitev treba v celoti ponoviti po vsej Avstriji«. Kar se je še pred mesecem dni zdelo neverjetno, je tako lahko razumel vsakdo. Nepravilnosti v postopkih volilnih organov je bilo med drugim krogom predsedniških volitev 22. maja letos po mnenju ustavnih sodnikov toliko, da je volitve treba razveljaviti, četudi ni videti, da bi zaradi nespoštovanja postopkov prišlo do manipuliranja z glasovi.
Različne malomarnosti
Alexander Van der Bellen in Norbert Hofer se bosta jeseni, predvidoma konec septembra, znova znašla na volilnih lističih, glasovati pa bodo smeli tisti volilci, ki so to pravico imeli tudi pred poldrugim mesecem. Takrat je zeleni Van der Bellen v končnici z glasovi poštnih volivcev za dobrih 31 tisoč glasov prehitel svobodnjaka Hoferja. Ta razlika je bila več kot dvakrat manjša od števila volilcev (več kot 77 tisoč), ki so glasovali po pošti v 14 okrožjih (na različnih koncih Avstrije), za katera je ustavno sodišče po zaslišanjih približno 70 prič ugotovilo postopkovne nepravilnosti.
Priče, pretežno člani lokalnih volilnih komisij, so med zaslišanji prejšnji teden razkrile različne malomarnosti pri sortiranju poštnih glasovnic na veljavne in neveljavne, pri odpiranju ovojnic, preštevanju glasov in overitvi zapisnikov. Največkrat je šlo za sortiranje in preštevanje pred predvidenim zakonskim rokom (dan po volitvah ob 9. uri dopoldne) in/ali prelaganje obeh omenjenih opravil na nepooblaščene osebe oziroma komisije v nepopolni sestavi. Ustavni sodniki so bili nad neupoštevanjem postopkov očitno tako osupli, da je predsedniku Holzingerju po uradnem izreku sodbe ušla izjava, da »volitve niso nobena igra«.
Okrcano notranje ministrstvo
Toda nič prizanesljiveje kot lokalne je ustavno sodišče z včerajšnjo tožbo okrcalo osrednji volilni organ pod streho notranjega ministrstva. Kar je v Avstriji že najmanj dve desetletji javna skrivnost, za katero je vedel sleherni novinar, ki je kdaj imel opravka z avstrijskimi volitvami, ne le predsedniškimi, je šele zdaj doživelo sankcijo.
Dejstvo namreč, da so bili delni volilni izidi »kvalificirani javnosti« vselej dostopni še pred zaprtjem zadnjega volilnega mesta. Ta termin je v Avstriji po deželah zelo različen, na Predarlskem denimo volišča zaprejo že ob 13. uri, drugod pa ob 17. uri, delni izidi pa so vselej prišli do novinarjev predčasno.
Tudi maja letos je bilo tako in ustavni sodniki so v tej okoliščini, v bistvu kršitvi volilnega molka, videli protipravno ravnanje osrednjega volilnega organa, ki bi lahko bistveno vplivalo na izid volitev. S tem, ali res je ali ne, se sodišče tudi v tem primeru ni ukvarjalo, saj je po njegovem mnenju seznanjanje nepooblaščenih z delnimi izidi tolikšna kršitev temeljnih načel svobodnih volitev, da bi sama zase zadostovala za razveljavitev volitev.
Politično gledano je odločitev ustavnih sodnikov seveda zmaga svobodnjakov, za katere je ustavno pritožbo na 150 straneh spisal odvetnik in njihov nekdanji pravosodni minister Dieter Böhmdorfer.
Predsednik svobodnjakov Heinz-Christian Strache je bil v prvem odzivu državotvoren, saj je med drugim dejal, da ni razloga niti za slavje niti za razburjenje, odločba pa da bo koristila pravni državi, demokraciji in državljanom. V neobičajnem sozvočju so to poudarili tudi vsi drugi politični akterji z odhajajočim predsednikom države Heinzem Fischerjem na čelu.
