Slovenija se je z leti spremenila v eno od vmesnih postaj na poti tovornjakov z vzhoda na zahod in nazaj, saj tudi slovenski vozniki z vinjetami na neki način subvencioniramo ta tranzitni promet. Od katerega pa država v resnici nima veliko, v glavnem le težave, ki so vidne tudi na počivališčih. Te pa pridejo v ospredje posebno poleti, ko se s severa na jug valijo množice turistov. In če so polne avtoceste, je logično, da se precej poveča tudi promet na avtocestnih postajališčih in počivališčih. Slovenska so v splošnem dobro opremljena in čista, lahko pa bi bila še boljša, kar velja predvsem za tista, na katerih ni bencinskega servisa.

Počivališče na vsakih 20 kilometrov

Marjan Koler z oddelka za komuniciranje pri Darsu je ob tem povedal: »Čeprav celotna mreža počivališč v Sloveniji še ni zgrajena, menimo, da je pokritost avtocestnega omrežja s počivališči zelo dobra. Ob slovenskem avtocestnem križu s 610 kilometri avtocest in hitrih cest je trenutno 63 počivališč, od tega 13 brez bencinskega servisa. To pomeni, da je v povprečju počivališče na vsakih 20 kilometrov.« A tudi na Darsu opažajo, da se je splošna varnost v smislu kriminalitete na počivališčih ob avtocestah in hitrih cestah pred nekaj leti poslabšala, osnovni problem pa je, tako meni Koler, v preobremenjenosti počivališč zaradi naraščajočega tovornega prometa. »Najbolj obremenjene so smeri s čezmernim tovornim prometom in ravno tista počivališča je težko obvladati. Po informacijah sodelavcev, vzdrževalcev avtocest, je problematika prezasedenih počivališč stara, zelo pereča pa je predvsem v zadnjih letih. Poslabšala se je tudi po spremembi predpisa, na osnovi katerega našim prevoznikom ni treba imeti zagotovljenih parkirnih mest in parkirajo svoja vozila kar na avtocestnih počivališčih,« dodaja Koler.

O tem, kako so zadovoljni s samimi počivališči, je Dars seznanjen prek anket, ki jih opravljajo vsako leto med domačimi in tujimi uporabniki avtocest. V zadnji raziskavi so med 1550 domačimi in tujimi vozniki osebnih in tovornih vozil letos spomladi tuji vozniki tovornjakov zadovoljstvo ocenili s povprečno oceno 3,94 (na lestvici od 1 do 5), domači vozniki tovornih vozil pa s 3,55. Vozniki tujih osebnih vozil so počivališča ocenili s 4,23, domači pa s 3,66. »Tuji vozniki tovornjakov so najslabše ocenili število restavracij in bifejev, sledi parkiranje na počivališčih, najpomembnejše pa se jim zdi število bencinskih servisov. Zadovoljstvo nad temi je bilo ocenjeno s kar 4,54. Verjetno bi v primeru zaračunavanja vozniki tujih tovornih vozil manj uporabljali počivališča in posledično tudi v anketi manj izražali nezadovoljstvo nad premalo parkirnih mest,« meni Koler.

Skrb za varnost ni odveč

Pred približno štirimi leti je bilo opravljeno mednarodno ocenjevanje skupno 65 avtocestnih počivališč v 13 evropskih državah. Dobre ocene so prisodili počivališčema Lukovica na štajerski avtocesti in Čatež na dolenjski avtocesti. Tudi Avto-moto zveza Slovenije je v minulih letih skupaj s tujimi kolegi nekajkrat preverila stanje slovenskih počivališč. »Ugotovili smo, da je urejenost počivališč, še posebno tistih z restavracijami, na primerno visoki ravni, saj so bile ocene za slovenska počivališča zelo primerljive z ocenami bolje urejenih počivališč v tujini. Še bolje so se odrezale bencinske črpalke ob avtocestah, saj je njihova ponudba dovolj pestra, cene v primerjavi s tujino zmerne, toaletni prostori primerno vzdrževani. Še najslabše so se odrezala avtocestna počivališča brez gostinske ponudbe zaradi pomanjkljivo vzdrževanih toaletnih prostorov. Poseben problem pri teh počivališčih so parkirišča, saj so tista za osebne avtomobile pogosto zaparkirana s tovornjaki,« je komentiral urednik Motorevije AMZS France Kmetič. In dodatno opozoril na varnost, tako pri uvozu kot izvozu, saj takrat praviloma vozniku pade koncentracija, v iskanju parkirnega prostora pa hitro lahko spregleda drugo vozilo, saj tudi na počivališčih veljajo običajna prometna pravila. »Na počivališčih je pomembno, da sami poskrbimo za varnost. V avtu na vidnem mestu ne puščajte nobenih predmetov, ki bi lahko zamikali nepridiprave, še zlasti ne torbic, mobilnih telefonov, poslovnih torb…, temveč jih spravite v prtljažnik, denarnico z dokumenti pa je najbolje vzeti s seboj. Ne nasedajte ponudnikom raznih predmetov, saj gre običajno za ponaredke, ki jih močno preplačate,« še meni Kmetič.

Čast rešujeta Marche in Petrol

Čast slovenskih avtocestnih počivališč tako v veliki meri rešujeta ponudnika Marche in Petrol. Marche je s svojim prihodom občutno povečal ponudbo, trenutno pa ima v Sloveniji svoje lokale na 16 počivališčih. »Počivališča so bila zgrajena v času, ko je bilo na cestah manj prometa, predvsem tovornega. Pereč problem je predvsem ob koncih tedna, ko je prepoved prometa tovornih vozil, sočasno pa je povečan pretok osebnih vozil. Dogaja se, da parkirna mesta zasedejo tovornjaki, zato naši gosti ne morejo parkirati in odpeljejo naprej. Spremljamo zadovoljstvo naših gostov in po analizah jim ustrezajo ponudba, postrežba, čistoča in celotno doživetje,« je povedala Krista Urbas z oddelka za trženje pri Marcheju.

Petrol je z leti svoje »postojanke« iz klasičnih točk za dolivanje goriva razširil na prava nakupovalna središča in ima ob avtocestnem križu trenutno 36 bencinskih črpalk. Nekatera počivališča so bila sicer zgrajena v časih, ko tovorni promet še ni bil tako gost, zato se tudi na Petrolu srečujejo s problematiko stoječih vozil, predvsem tovornih. »Zasnovo počivališč in posledično število parkirnih mest določa Dars, ravno tako tudi osnovno ponudbo storitev. Na naših servisih je potnikom na voljo ponudba hitre in zdrave prehrane Fresh in ponudba preostalega trgovskega blaga ter avtoprograma. Na nekaterih bencinskih servisih so nameščene hitre elektropolnilnice, prav tako so nekateri servisi prilagojeni obiskovalcem z avtodomi,« pravi Aleksander Salkič iz Petrola. In dodaja, da so med pomanjkljivostmi, ki jih opažajo, prostorska omejitev, premalo parkirišč, predvsem za tovorna vozila, neurejen dostop do objektov s stranskih cest ter medsebojna povezava obojestranskih počivališč, zagotavljanje čistoče ob večjih prometnih obremenitvah, posebno v turistični sezoni pa tudi pojavljanje tatvin.