Inovativne farmacevtske družbe so morale v skladu s kodeksom transparentnosti do danes razkriti zneske donacij in sponzorstev, plačil za potne in nastanitvene stroške, plačil za storitve in svetovanje ter za sodelovanje v raziskavah in razvoju, ki so jih lani nakazale bolnišnicam in drugim zdravstvenim organizacijam ter posameznim zdravstvenim delavcem.

Včeraj so tako že bili na voljo podatki za nekatere farmacevtske družbe. Njihov pregled kaže, da so podjetja podatke sicer objavila, vendar v težko pregledni obliki, ki onemogoča enostavno razbiranje podatkov.

Posamezniki so se objavi podatkov izognili

Kot prvi je plačila že pred dnevi razkril Novartis. Za slovenske zdravnike in zdravstvene organizacije so lani namenili dober milijon evrov, njegova generična divizija Sandoz, kamor sodi tudi Lek, pa še dobrih 580.000 evrov.

Pri Rochu, denimo, so lani zdravstvenim izvajalcem nakazali skoraj milijon evrov (934.106 evrov). Razčlemba izplačil kaže, da so od tega 200.257 evrov namenili za plačila na področju raziskav in razvoja, 616.409 evrov zdravstvenim organizacijam in 117.442 evrov posameznim zdravstvenim delavcem. Od 63 posamičnih prejemnikov izplačil jih polovica ni dala soglasja za objavo imena, zato za skoraj 70.000 evrov nadomestil ne poznamo imen prejemnikov.

To sta le dve od več kot 20 inovativnih farmacevtskih podjetij, kolikor jih deluje v Sloveniji, zato je na mestu ocena, da se vsako leto od farmacije na račune zdravstvenih organizacij in posameznikov prelije več milijonov evrov.

Pregled podatkov, ki so bili na voljo včeraj, kaže, da razkritja podatkov o izplačilih farmacevtskih podjetij ni dovolil velik delež posameznikov, ki so jih prejeli, in je nekaterim farmacevtskim podjetjem objavo podatkov zavrnilo tudi več kot 90 odstotkov posameznih prejemnikov izplačil. Po zakonu o varstvu osebnih podatkov namreč farmacevtska podjetja ne smejo objaviti podatkov fizičnih oseb, ki za to ne dajo soglasja. To velja za posameznike, ki izplačil ne prejmejo prek s. p. ali d. o. o., ampak prek, na primer, avtorskega honorarja ali podjemne pogodbe.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš takega delnega razkrivanja podatkov ne podpira. »Ne more biti, ali se z objavo podatkov strinjaš ali ne. Naj se objavijo vsi podatki ali pa noben,« je jasen. Tudi na glavnem strokovnem svetu SZD so zavzeli stališče, da podpirajo transparentnost izplačil in da se jasno pove, koliko sredstev se pretaka od farmacevtske industrije v zdravstvo in do posameznikov, je še pojasnil.

Kaj vse se plača

Kodeks sodelovanja z zdravstvenimi delavci inovativnim farmacevtskim podjetjem prepoveduje, da bi donacije in sponzorstva namenjali posameznikom. Tako se izplačila posameznikom večinoma nanašajo na nadomestila za storitve in svetovanje. Kot smo izvedeli, gre predvsem za posredovanje znanja o temah, pomembnih za podjetje, drugim zdravstvenim delavcem (na primer za pripravo in izvedbo prezentacij na strokovnih srečanjih doma in v tujini), sodelovanje pri pripravi strokovnega ali promocijskega gradiva, svetovanje pred prihodom novega zdravila na slovenski trg ipd. Pri zdravstvenih organizacijah (to so bolnišnice, zdravniška podjetja in samostojni podjetniki, zdravniška društva in združenja) gre večinoma za donacije in prispevke za izobraževanje zaposlenih ter za nadomestila za storitve in svetovanje.

Farmacevtska podjetja zdravstvenim organizacijam plačujejo tudi sodelovanje pri kliničnih študijah. Iz razkritih podatkov ni mogoče razbrati, kdo so bili prejemniki teh plačil, saj je objavljena samo skupna vsota izplačil. »Področje raziskav in razvoja je strateški temelj inovativnih farmacevtskih družb. Podatki o plačilih na področju raziskav in razvoja zaradi varstva konkurence ter inovacij, ki jih razvijajo posamezne družbe, ne morejo biti objavljeni drugače kot v skupinski, agregirani obliki,« so na vprašanje, zakaj tako, odgovorili pri podjetju Roche.

Pri farmacevtskih podjetjih opozarjajo, da objavljeni podatki zajemajo vsa izplačila podjetij zdravstvenim organizacijam in posameznikom – tudi na primer oglase v strokovnih zdravstvenih revijah. Ker pa morajo prejemniki za nekatere kategorije izplačil od nakazanih zneskov plačati še davščine, so dejanski zneski prejemkov nižji.