Januarja 2009 se je na pobudo takratnega komisarja za širitev EU Ollija Rehna začel tako imenovani Rehnov proces, ki se je končal 18. junija 2009, ko je Hrvaška v Bruslju izstopila iz procesa pogajanj.
Januarja 2009 se je Olli Rehn zavzel za hkratno reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter vprašanja hrvaškega zastoja v pristopnih pogajanjih z EU. Najprej je predlagal mediacijo, vendar jo je Hrvaška zavrnila.
Marca 2009 je komisar Rehn predlagal, naj se spor reši s pomočjo arbitraže, s čimer se je Slovenija načeloma strinjala, vendar pod naslednjimi pogoji: upoštevanje stanja na dan 25. junij 1991 in načela pravičnosti oziroma upoštevanje vitalnih interesov in pomembnih okoliščin. Hrvaška je tudi ta predlog zavrnila in vztrajala pri reševanju spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
22. aprila 2009 je bil predlagan osnutek sporazuma o reševanju spora (prvi Rehnov predlog). Hrvaška je predlog sprejela.
15. junija 2009 je bil predstavljen tako imenovani drugi Rehnov predlog. V besedilu so bili upoštevani slovenski amandmaji k prvemu Rehnovemu predlogu, s čimer se Hrvaška ni strinjala. 18. junija 2009 je v Bruslju odstopila od nadaljnjih pogovorov.
31. julija 2009 sta se na gradu Trakošćan srečala takratna predsednika vlad Borut Pahor in Jadranka Kosor in se dogovorila o nadaljevanju pogovorov na podlagi treh načel: ustrezne odprave hrvaških prejudicev, slovenskega soglasja k nadaljevanju hrvaških pogajanj z EU, kjer so razlog za pridržke hrvaški prejudici, in dogovora glede rešitve mejnega vprašanja.
11. septembra 2009 v Ljubljani je hrvaška premierka Kosorjeva dala pisno izjavo švedskemu predsedstvu Sveta EU, da noben dokument, stališče, zakon, zemljevid ali katerikoli drug enostranski akt ali dejanje po 25. juniju 1991 ne bo prejudiciral končne rešitve mejnega spora.
4. novembra 2009 sta predsednik vlade Slovenije Borut Pahor in predsednica vlade Hrvaške Jadranka Kosor v Stockholmu podpisala arbitražni sporazum.
25. maja 2011 sta ga obe državi skupaj registrirali pri Sekretariatu OZN (v skladu s 102. členom Ustanovne listine OZN).
11. februarja 2013 se je začel pisni del postopka s predajo memorandumov arbitražnemu sodišču.
11. novembra 2013 so bili predani protimemorandumi.
Med 2. in 13. junijem 2014 je potekala ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem v Haagu, v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča (SAS).
22. julija 2015 srbski časnik Kurir in hrvaški časnik Večernji list objavita zvočne posnetke domnevnih telefonskih pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem.
23. julija je stalno arbitražno sodišče sporočilo, da je dr. Jernej Sekolec odstopil z mesta člana arbitražnega sodišča.
24. julija Hrvaška piše arbitražnemu sodišču in na podlagi prisluhov najprej zahteva suspenz procesa.
26. julija Slovenija sporoči, da bo novega arbitra imenovala v 15 dneh.
28. julija Slovenska vlada za novega člana arbitražnega sodišča imenuje francoskega pravnika, predsednika Meddržavnega sodišča, Ronnyja Abrahama, ki pozneje odstopi.
31. julija Hrvaška pisno obvesti sodišče, da želi odstopiti od arbitražnega sporazuma.
14. avgusta evropska komisija po odločitvi Slovenije, da naj predsednik arbitražnega sodišča imenuje arbitra, ki bo zamenjal Ronnyja Abrahama, ponovno izrazi popolno podporo arbitražnemu postopku.
19. avgusta stalno arbitražno sodišče sporoči, da bo arbitražno sodišče, potem ko bo vnovič sestavljeno, skrbno preučilo stališča obeh strani, tudi upoštevaje učinek hrvaške namere, da odstopi od arbitražnega sporazuma, in morebitne posledice.
25. septembra predsednik arbitražnega sodišča imenuje dva nova arbitra.
2. decembra arbitražno sodišče sporoči, da bo odločilo o vprašanjih, ki izhajajo iz pisem Hrvaške in Slovenije iz julija in avgusta 2015, ter določi roke za nadaljevanje postopka, in sicer 15. januar 2016 za pisno vlogo Hrvaške in 26. februar za pisno vlogo Slovenije.
14. januarja 2016 Hrvaška preko medijev sporoči, da ne bo odgovorila arbitražnemu sodišču.
26. februarja 2016 Slovenija pošlje svoj odgovor. Vsebina pisma je zaupna.
17. marca 2016 na arbitražnem sodišču poteka ustna obravnava, na kateri Slovenija predstavi svoja stališča. sz
