Po podatkih Bonitetne hiše I se je število transakcij z vrednostnimi papirji med petdesetimi največjimi slovenskimi delničarji v aprilu zmanjšalo za 97 odstotkov – tako na letni kot tudi na mesečni ravni. V lanskem aprilu so namreč našteli nekaj več kot tisoč takih transakcij, marca letos nekoliko manj, aprila pa le borih 37.
Padec seveda opažajo tudi na Ljubljanski borzi, vajeti katere bo septembra predvidoma prevzel Aleš Ipavec. Skupni borzni promet z vrednostnimi papirji je po njihovih podatkih v obdobju med januarjem in majem letos upadel za slabo četrtino glede na enako obdobje lani. Število borznih poslov z vrednostnimi papirji pa je med letošnjim januarjem in majem v povprečju za 16 odstotkov manjše kot lani.
Manjša aktivnost pričakovana
Kot pravi Urška Jenčič, vodja klasičnega trgovanja pri Alta Invest, se je po letih 2014 in 2015, ko je bilo končanih nekaj večjih prevzemov slovenskih družb, trgovanje na Ljubljanski borzi umirilo, kar se je odrazilo tudi v manjšem obsegu prometa in številu transakcij z vrednostnimi papirji. »K zmanjšani aktivnosti pa je prispevala tudi povečana negotovost na svetovnih trgih v letošnjem letu,« pojasnjuje Jenčičeva in dodaja, da se vlagatelji na takšne razmere tudi običajno odzovejo z zmanjšano aktivnostjo in v svojih portfeljih ohranjajo večji delež denarnih sredstev.
»Slovenska podjetja so v času, ko so obrestne mere pri bankah zgodovinsko nizke, zanimiva predvsem zaradi visokih dividend, ki jih izplačujejo svojim delničarjem,« dodaja. Dividendni donosi se namreč v letošnjem letu v povprečju gibajo okoli štirih odstotkov neto, kar je bistveno več, kot lahko posameznik prejme na depozit pri slovenskih bankah.
(Ne)likvidnost borze odvrača tujce
Indeks ljubljanske borze vrednostnih papirjev SBI TOP, ki ga sestavlja sedem najuspešnejših in največjih slovenskih podjetij, je včeraj priplaval nad gladino, sicer pa je njegova letošnja vrednost v primerjavi z lansko nižja za dobrih trinajst odstotkov.
Že v preteklosti je tuje vlagatelje iz Slovenije med drugim odganjala tudi (ne)likvidnost vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi. »Delujoč kapitalski trg je vsekakor pomemben del vsakega gospodarstva, tako z vidika novih izdaj kot tudi trgovanja z obstoječimi izdanimi finančnimi instrumenti,« še pravi Jenčičeva in dodaja, da je bilo zlasti v zadnjih dveh letih opaziti, da so velike in uspešne slovenske družbe začele dodatna sredstva iskati na trgu kapitala, kar je po njenem mnenju pričakovati tudi v prihodnje.
