Več kot petdeset voznikov avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) je že lani vložilo tožbo, ker jim podjetje že tri leta ne plačuje prispevkov za poklicno zavarovanje, prej znano kot obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma do leta 2001 kot tako imenovana beneficirana delovna doba. Do poklicnega zavarovanja so sicer upravičeni tisti, ki so zaposleni na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Ker LPP svojim voznikom prispevkov ne plačuje – s tem prihrani milijon evrov na leto –, so njihovi zaposleni vsak mesec prikrajšani za približno 150 evrov, kar pomeni, da je v treh letih znesek na posameznika narasel na 5.400 evrov – brez obresti. Pri LPP v mediacijo niso privolili.
Odgovor na tožbo – mobing?
A to je le vrh ledene gore, pravijo nekateri zaposleni pri javnem podjetju, ki zaradi strahu pred sankcijami delodajalca v javnosti ne želijo nastopati s polnim imenom. Pravijo, da jim podjetje LPP ne plačuje zasluženih nadur, če pa se zgodi, da opravijo premalo delovnih ur zaradi (slabe) razporeditve nadrejenih, jim delodajalec to odšteje od dopusta. Tisti, ki so vložili tožbo, so odtlej v nemilosti vodstva LPP, je opozoril eden od voznikov. »Vse pogosteje se dogaja, da delamo po cel dan. Začneš zjutraj in končaš opoldne, potem si štiri ure prost, nato pa še štiri ure za volanom. Včasih pridem domov po osmi uri zvečer, tako da družina nima nič od mene,« je potožil eden od voznikov, ki ima doma majhne otroke.
V Pravni hiši, ki je ob vložitvi tožbe pred delovnim sodiščem zastopala 50 od 53 tožečih voznikov, so potrdili navedbe naših sogovornikov. »Vozniki so podali več prepričljivih opisov mobinga, med drugim jim vodstvo dodeljuje slabše avtobuse in določa neživljenjske razporeditve delovnega časa. Omenjena ravnanja pri LPP seveda vztrajno zanikajo, vendar nikoli ne podajo nikakršnih dokazov, čeprav bi po zakonu o delovnih razmerjih morali dokazati, da ne izvajajo mobinga, ne pa to zgolj trditi,« so povedali.
Deljen delovni čas obstaja od nekdaj
»Kakšno šikaniranje? Mi imamo pet sindikatov, svet delavcev, smo javno podjetje. Halo?« se je na obtožbe odzval direktor LPP Peter Horvat in nadaljeval: »Nedavno smo opravili raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih, ki jo je izpolnilo 450 od 550 delavcev. Prometniki, ki so neposredno nadrejeni voznikom, so ocenjeni s povprečno oceno 3,95 od petih možnih, kar je fantastičen rezultat. Sam sem dobil oceno 3,46.«
Glede deljenega delovnega časa, nad katerim bentijo vozniki, pa Horvat odgovarja, da so bili z njim seznanjeni že ob zaposlitvi. »Deljen delovni čas obstaja, odkar obstaja LPP. Vsi prevozniki imajo deljene službe. Vem, da je to neugodno, a takšen je pač ta posel. Vozniki zato dobijo 15-odstotni dodatek na vse opravljene ure in še 35 odstotkov dodatka za vsako deljeno službo. Če torej voznik tri ure počiva, dobi za ta čas 35 odstotkov zneska od urne postavke. Zato je povprečna plača našega voznika skoraj 1700 evrov bruto,« je povedal Horvat.
Tožnikom pritrjuje tudi ministrstvo
Zakaj pa so pri LPP svojim voznikom nehali plačevati prispevke za poklicno zavarovanje? »Nismo jih nehali plačevati samovoljno, ampak na podlagi ugotovitev komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nočem biti razsodnik, ampak menim, da naši vozniki tudi v preteklosti niso bili upravičeni do poklicnega zavarovanja, ker za volanom ne prebijejo 80 odstotkov delovnega časa in ne prevozijo 60.000 kilometrov v enem letu,« je prepričan šef LPP.
V Pravni hiši se s tem ne strinjajo in poudarjajo, da komisija, ki deluje v okviru zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni pristojna za ugotavljanje pogojev za poklicno zavarovanje. To naj bi bila kvečjemu naloga komisije ministrstva za delo, ki pa še ni ustanovljena. Mnenju Pravne hiše po pisanju časnika Delo pritrjujejo tudi na ministrstvu za delo, kjer pravijo, da se je v poklicnem zavarovanju ohranil obstoječi seznam delovnih mest, zato so ob izpolnjevanju pogojev za ta delovna mesta delodajalci še naprej dolžni plačevati prispevke.
V Pravni hiši poudarjajo, da je sistem deloval od leta 2001 do leta 2013 – do uveljavitve novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). »Takrat so se prispevki za poklicne pokojnine podvojili – s 4,2 odstotka bruto plače na 10,5 odstotka. Na Gospodarski zbornici Slovenije, na sektorju za promet, naj bi se z delodajalci dogovorili, da bodo prispevke poklicnim voznikom preprosto nehali plačevati. Samovoljno odločitev pa zagovarjajo s tem, da bo nekoč v prihodnosti najverjetneje sprejeta odločitev, da vozniki niso upravičeni do poklicnega zavarovanja, kar je absurdno, saj se protipravnosti od leta 2013 nikakor ne more opravičevati z morebitno odločbo z neznano vsebino,« so pojasnili v Pravni hiši.
