Ko je patrulja konec avgusta 2014 v Litiji ustavila mladega vojaka, je duševno bolni domačin za volanom mirno počakal na policista in ga brez vsakršnega konflikta iz neposredne bližine z beretto ustrelil v glavo. Na sodišču so ga razglasili za neprištevnega in moral je na obvezno zdravljenje.
Nasilnež z izrečeno prepovedjo približevanja, čigar nekdanja partnerica je morala najeti varnostnike, da se je počutila varno, je v začetku julija 2015 na ižanki v želji po maščevanju pritisnil na plin, se nalašč čelno zaletel v policijsko škodo ter umoril 33-letnega policista. Bržkone je računal, da tudi sam ne bo preživel silovitega trčenja, vendar mu je ta del načrta spodletel. Psihiatrični izvedenec pri njem ni odkril duševne bolezni, je pa ugotovil, da ima policistov morilec resne težave s spoštovanjem avtoritete in soljudi.
Sredina norost pri Brežicah verjetno ne bo nikoli povsem pojasnjena. Komaj 22-letni nemški državljan, duševni bolnik in odvisnik od prepovedanih drog, ki je bos taval po hribih ob meji s Hrvaško pri vasi Žejno, je med poležavanjem ob cesti brez razloga ali povoda do smrti zabodel 30-letnega policista, nato pa sto metrov proč nož zarinil še v svoj prsni koš.
Takšne norosti je težko, če ne povsem nemogoče preprečiti. Bi trem nesrečnim žrtvam pomagala boljša oprema? Ne. Policisti ne morejo patruljirati niti v oklepnikih niti v polni bojni opremi, v kakršni preganjajo nogometne huligane. Večja previdnost? Težko, saj se policisti ne morejo vsakega najbolj rutinskega postopka lotiti, kot da gre za življenje in smrt.
Za nameček je norost imuna za skoraj vse varnostne mehanizme, ki se jih poskuša uravnavati s protokoli. Če se bo trend umorov policistov nadaljeval, ne bi čudilo, če se bodo začele postavljati zahteve ali vsaj želje po strožjih protokolih v policijskih posredovanjih.
Po sredini tragediji so policijski sindikalisti kolege že pozvali, da naj bodo pri svojem delu skrajno previdni in naj poskrbijo predvsem za lastno varnost. Generalni direktor policije Marjan Fank je včeraj razočarano pripomnil, da marsikateri predlog policije v smeri večje varnosti ni uslišan, ker tisti, ki sedijo na varnem v pisarnah, zaradi lastnega udobja niso sposobni dojeti nekaterih groženj. Celo vedno umirjeni in zadržani kriminalistični psiholog dr. Peter Umek je po tragediji opozoril, da se bodo morali policisti verjetno začeti vesti bolj samozaščitno.
Opozorila o samozaščiti in skrbi za varnost so povsem na mestu in za zdaj tudi dovolj zmerna. Paziti pa je treba, da v afektu zaradi tragedije ne prerastejo v razmišljanja, kako sredino posredovanje zagotovo ne bi imelo tako tragičnega konca, če bi policist z 22-letnim duševnim bolnikom komuniciral z razdalje desetih metrov s prstom na sprožilcu ali ga zaradi njegovega hecnega videza celo preventivno »spekel« z električnim paralizatorjem. Ali pa da bi imel poblazneli litijski vojak pred dvema letoma manj možnosti za obračun s policijo, če bi se moral po ustavitvi z rokama na zatilju »prostovoljno« razkrečiti ob avtomobilu.
Problem norosti je, da deluje gravitacijsko, če se je ne rešuje trezno in z občutkom za sorazmernost.
