V tem trenutku na morju lebdi več deset milijonov ton plastike. Kar je ogromno, a bi bilo lahko še slabše. Sploh če beremo ocene, da je svet leta 2014 pridelal 311 milijonov ton plastike, kar je skoraj 300 milijonov več kot pred 50 leti, v morje pa je je samo lani priplavalo novih devet milijonov ton. Od tega se je nekaj potopi, nekaj pa je ostane na gladini in prav ta bo, če smo optimistični, v prihodnjih letih pometena z obličja zemlje ali vsaj z morske površine, začenši z najkritičnejšim in najbolj plastificiranim oceanom – Pacifikom. Za morski svet se tako obetajo boljši časi. Ideja, ki bi lahko rešila enega največjih ekoloških problemov, pa ni nastala v glavah znanstvenikov z doktorskimi naslovi ali v kateri od okoljevarstvenih organizacij, ampak je luč sveta ugledala na papirnatem prtičku za klopjo srednje šole, na katerega jo je prvič narisal nizozemski najstnik Boyan Slat.
Čistilna klobasa na Tihem oceanu
Zdaj 22-letni izumitelj, ki si je s svojo idejo zaslužil tudi naziv šampion Zemlje in s tem postal najmlajši dobitnik najprestižnejše okoljevarstvene nagrade, ki jo podeljujejo Združeni narodi, je danes že daleč od prtička. Njegov izum je pograbil nizozemski sklad v Delfu na Nizozemskem The Ocean Cleanup, minuli teden pa so na novinarski konferenci v Haagu že predstavili njegov prototip. Dolgi klobasi podobna veriga boj iz vulkanizirane gume, ki spominjajo na vzglavnike, je dolga sto metrov, odvlekli pa so jo 23 kilometrov stran od nizozemske obale. Enoletno testiranje v Severnem morju bo v prvi fazi namenjeno zgolj temu, da vidijo, ali se prototip lahko upira močnim tokovom in nevihtam, v drugi fazi pa bo sledilo testiranje ob japonski obali. Tam bodo predvidoma od konca leta spremljali, kako uspešen je dejansko čistilnik morja pri zbiranju plavajoče plastike, od katere na gladini najpogosteje lebdijo plastenke in vrečke, nekateri deli pa tudi potonejo.
Boomy McBoomface, kot se imenuje izum oziroma kot so ga poimenovali na natečaju na twitterju, bodo, če bo uspešno prestal teste, nato izdelali v veliko večjem obsegu, lovil pa bo odpadke med Kalifornijo in Havaji, torej v Tihem oceanu. »Klobasa« bo dolga kar sto kilometrov, držala pa jo bodo sidra, pritrjena na morsko dno na globini 4500 metrov. Plastika, ujeta v Boomyju, se bo nalagala v obliki korneta oziroma črke V in jo bodo redno odstranjevali, v desetih letih pa naj bi je po Tihem oceanu plavalo že pol manj.
V 10 letih 70 milijonov kilogramov manj smeti
Če se bodo napovedi oziroma želje sodelujočih pri projektu The Ocean Cleanup uresničile, bo severni del Tihega oceana končno zadihal. Boomy bo med Kalifornijo in Havaji namreč napadel otok smeti, največje smetišče na svetu, ki je veliko osem milijonov kvadratnih kilometrov, s tem pa rešil tudi marsikaterega prebivalca morja, ki se zaplete v plastične predmete ali pa jih poje in jih nato ne more prebaviti.
»Ne pravimo, da bo to delovalo, pravimo, da bomo poskusili,« je na novinarski konferenci dejal Boyan Slat in opozoril, da se bo plastika v prihodnjih desetletjih, če ne bomo ničesar storili, razdrobila na mikrodele, ki jih ne bomo mogli nikoli odstraniti. »Vprašanje je, ali je to prihodnost, ki jo sprejemamo, ali hočemo ustvariti prihodnost, v kateri bodo oceani znova čisti.« Slat upa, da bo sistem po testiranjih in izpopolnitvah polno deloval že leta 2020. Zmogel naj bi ujeti tri tisoč kubičnih metrov smeti, ki bi lahko napolnile olimpijski bazen, v desetih letih pa naj bi po najskromnejših ocenah odstranil 70 milijonov kilogramov smeti. Če bo projekt The Ocean Cleanup uspešen, bo naložba, ko bo zaživela v praksi, vredna 300 milijonov evrov. Toliko naj bi namreč stala izdelava čistilnika v polnem obsegu, kar je bistveno več od 1,5 milijona evrov, kolikor je nanesel prototip, za katerega so denar prispevali donatorji in nizozemska vlada, denar pa so zbirali tudi prek platforme za množično financiranje.
Pri projektu The Ocean Cleanup zdaj sodeluje 40 zaposlenih in več deset prostovoljcev, načrti za prihodnost pa so, če bo testiranje uspešno, veliki. Ena od idej je, da bi prepreko namestili na ustja rek, ki se zlivajo v Tihi in Indijski ocean, tako da bi 800 ton smeti, kolikor se jih izlije v oba oceana, ustavili in odstranili, še preden bi prišle na odprto morje. Nekaj bo – glede na to, da bomo do leta 2050 proizvedli še trikrat več plastike kot zdaj – vsekakor treba ukreniti, saj bo po morjih sicer plavalo več kosov plastike kot rib.
