Prekinitve zaradi dežja so stalnica Wimbledona, saj ima streho le osrednje igrišče, na katerem pa igrajo le za gledalce najbolj zaželeni igralci in igralke. Mednje trenutno ne sodi Andrea Petkovic, ki brani nemške barve, saj je po žogici skupaj z Japonko Nao Hibino udrihala na igrišču s številko 17 in kot 32. nosilka napredovala v drugi krog (3:6, 7:5, 6:2). Dvoboj je bil sicer zaradi dežja v tretjem nizu prekinjen pri izidu 5:1 in 15:40, po vrnitvi na travnato igrišče pa je Andrea le dokončala delo.
»Dež sodi k Wimbledonu,« so bile prve besede zmagovalke, ki je dodala: »Bilo je stresno, tudi zato, ker sem ob prekinitvi vodila in nato ob nadaljevanju vedela, da enostavno moram dobiti dvoboj.« Če bi njen priimek prebrali ob rojstvu, bi na koncu imela ć, saj se je srbsko-bošnjaškemu paru rodila v Tuzli, a se je v Nemčijo preselila, ko je imela vsega šest mesecev. Njen oče Zoran je bil celo član jugoslovanske reprezentance v Davisovem pokalu, zato je bila odločitev za tenis preprosta. Nadarjenost pa očitna. Leta 2006 je zašla med profesionalke in potrebovala le pet let, da je postala članica elitne deseterice. Nato pa jo je obiskala smola. Najprej si je januarja 2012 poškodovala hrbet, nato avgusta gleženj in decembra še koleno. Izpadla je iz najboljše dvestoterice in razmišljala o teniškem slovesu. Sprejela je pravilno odločitev. »Vesela sem, da še vedno igram tenis, a sem imela hudo krizo. Trenutno mi gre dobro v življenju, tudi v zasebnem. Veste, ko človek postane starejši, se mu zapirajo določena vrata. Na primer redno študiranje na fakulteti. Prebrala sem veliko biografij in si ogledala filme o ljudeh podobne starosti, s katerimi sem se identificirala. Omenila bi Jimmyja Pagea iz skupine Led Zeppelin. Bil je star natanko 28 let, ko je nehal igrati na kitaro, a se je leto kasneje vrnil še močnejši in uspešnejši,« se težkih trenutkov spominja visokoraslo dekle (v višino meri 1,8 metra), ki je sicer v karieri slavila zmago na petih turnirjih najvišjega ranga in zaslužila blizu šest milijonov ameriških dolarjev.
A ni zgolj tenis njeno življenje; rada bere Goetheja in Wilda, na youtubu ima videoblog, ki ga je poimenovala Petkorazzi, v njem pa na hudomušen način razkriva, kakšno je življenje teniške igralke na turneji. Odkar je profesionalka, pa ima tudi kolumno v nemškem dnevniku Frankfurter Allgemeine Zeitung. Čeprav je z letom 2001 tudi uradno Nemka, saj je dobila državljanstvo, korenin ne pozablja, rekoč: »Seveda sem Nemka, toda pravim tudi, da je moja duša še vedno srbska. Nemci so bolj umirjeni, zadržani, sama pa sem zelo čustvena, v meni se skriva ogenj. V Nemčiji je veliko stvari, ki jih močno cenim.« Na turnirjih za veliki slam rada igra, ker ob srbščini govori še angleščino, nemščino in francoščino, pa se na vseh štirih turnirjih odlično počuti, a ima najlepše spomine na Pariz, kjer je pred dvema letoma igrala v polfinalu. V Wimbledonu pa se je njena pot že trikrat kot zakleto končala v tretjem krogu, tudi lani in predlani.
Izidi, moški – 2. krog: Đoković (Srb, 1) – Mannarino (Fra) 6:3, 6:4, 7:6 (5), Federer (Švi, 3) – Willis (VB) 6:0, 6:3, 6:3, 1. krog: Berdych (Češ, 10) – Dodig (Hrv) 7:6 (5), 5:7, 6:1, 7:6 (2); Thiem (Avs, 8) - Mayer (Nem) 7:6, 6:4, 6:4, ženske – 1. krog: Radwanska (Pol, 3) – Kozlova (Ukr) 6:2, 6:1, Rodina (Rus) – Tsurenko (Ukr) 6:3, 7:5.
