Voditelji 27 držav članic Evropske unije (torej vsi razen britanskega) so včeraj v Bruslju napovedali obdobje političnega premisleka o prihodnosti Unije in njenem razvoju. Tem vprašanjem bo namenjen izredni vrh voditeljev, ki bo 16. septembra v Bratislavi, saj bo Slovaška v drugi polovici leta predsedovala EU. Gre za pomenljiv odmik od prakse zadnjih let, ko so bila takšna srečanja praviloma v Bruslju. Kot bi tudi voditelji držav članic čutili, da bo po uspehu britanskega referenduma o odhodu iz EU prišel prav rahel odmik od evropske prestolnice...
V skupni izjavi po včerajšnjem zajtrku, ki se ga ni udeležil britanski premier David Cameron, je tudi nekaj jasnih sporočil Londonu: sodelovanje Velike Britanije v skupnem trgu je mogoče le ob upoštevanju vseh štirih svoboščin – prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in, še posebej poudarjeno, oseb. London naj proces izstopa sproži čim prej, pri čemer dotlej ne bo nobenih neformalnih pogovorov, kot so upali nekateri politiki v Veliki Britaniji. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je po zajtrku, ki se je zavlekel v čas kosila, dejal, da je vsem komisarjem in vsem drugim uslužbencem komisije zabičal, da se z britanskimi kolegi ne pogovarjajo o tem, kako bodo videti odnosi EU in Velike Britanije po brexitu.
Boj za to, kdo bo sedel nasproti Britancev
So pa voditelji 27 držav privolili v to, da se počaka na izbor novega britanskega premierja, ki bo vodil pogajanja z EU o izstopu oziroma o pogodbi o prihodnjih odnosih. Cameron to namreč ne bo, saj bo odstopil, naslednika pa naj bi britanski konservativci izbrali do 9. septembra. Zlasti v evropskem parlamentu je s tem veliko nezadovoljnih, češ da je vsa celina v negotovosti zaradi reševanja politične kože torijcev. A kakšne izbire niti nimajo, saj lahko postopek izstopa sproži le uradni London.
Vprašanje je, kdo bo sedel na drugi strani pogajalske mize. Glede tega se je v Bruslju že začel boj za primat, saj evropska komisija meni, da je to v njeni pristojnosti, medtem ko se predsednik evropskega sveta Donald Tusk in mnoge članice s tem ne strinjajo. Posebej Irci so zelo glasni, da želijo imeti zaradi Severne Irske besedo pri pogajanjih.
V Bruslju tudi škotska voditeljica
Vprašanje je tudi, kaj bo s Škotsko. Veliko se govori o vnovičnem referendumu o neodvisnosti in o škotskem članstvu v EU, saj je bila večina Škotov proti izstopu iz Unije. Včeraj je bila v Bruslju škotska prva ministrica Nicola Sturgeon. Kaj natančno je predlagala – če sploh – ni jasno, se je pa sestala z Junckerjem in predstavniki evropskega parlamenta, medtem ko je Tusk dejal, da bi bilo srečanje neprimerno. Škotska očitno želi nekako zagotoviti nadaljnje sodelovanje z EU kljub brexitu. Če ne bo šlo drugače, tudi s poskusom osamosvojitve. Ena od zamisli je, da bi se o sodelovanju z Brusljem pogovarjali že, medtem ko se bo slednji z Londonom pogajal o odnosih po odhodu Velike Britanije. Vendar sta takšni zamisli včeraj javno nasprotovala francoski predsednik Francois Hollande in španski premier Mariano Rajoy, slednji predvsem zaradi bojazni, da bi nastal precedens, ki bi mu lahko sledila Katalonija. Hollande pa ima doma tudi drugačne skrbi: skrajna desnica je po uspehu brexita začela glasno pozivati k francoskemu referendumu o članstvu v EU.
