Zagotovo je brexit dodobra pretresel trge. Tri četrt ekonomistov iz Bloombergerjeve ankete napoveduje Veliki Britaniji recesijo v prihodnjih dveh letih. Odcepitev naj bi odnesla 2,5 odstotka britanskega BDP. V EU naj bi se rast gospodarstva znižala zaradi odhoda Britancev vsaj za pol odstotka. ECB ne bo ostalo drugega, kot da nadaljuje z nizkimi obrestnimi merami in ekspanzivno denarno politiko. Negativne obrestne mere ECB že močno najedajo dobičkonosnost bank, zato bančne delnice vztrajno padajo. Predvidena upočasnitev gospodarske rasti v EU je sprožila še odprodajo cikličnih delnic. Dolar se ceni, ker trg več ne verjame, da bi letos FED še enkrat dvignil ključno obrestno mero. Pravzaprav se je začelo špekulirati, da jo bo še spustil. Nekaj podobnega, kot je storil Greenspan leta 1998, ko je po junijskem dvigu sledilo septembrsko znižanje. Pri vsem tem je rast cene zlata logična, saj so vlagatelji v njem začutili varno pribežališče pred vse večjo negotovostjo na finančnih trgih, še posebej če imamo v mislih, da Velika Britanija pravzaprav nima še izdelanega scenarija, kako izstopiti iz EU.
Za zdaj si upamo napovedati, da bodo letošnje poletje obrestne mere nizke, inflacije ne bo, potovanje v London pa bo poceni. Kratkoročno trgovanje na borzi pa naj bo le za tiste z dobrimi živci, kajti negotovost bo visoka. Mimogrede, Soros si je v petek, dan po britanskem referendumu, sposodil 7 milijonov delnic Deutsche Bank in jih prodal. Vrednost posla je kakšnih 100 milijonov. Delnica je padla za 16 odstotkov. Po tihem trg špekulira, da si s tem gospod liže rane, saj je ob britanskem referendumu stavil na britanski funt, ki je v istem obdobju glede na evro padel za 7 odstotkov. Dobrodošli v klubu špekulantov.