Ker se je tako malo gradilo, obstaja bojazen, da bodo stanovanja kmalu spet dražja

Nikoli tako malo gradbenih dovoljenj

Na drugi strani se je dotok novih stanovanj na trg v zadnjih letih praktično ustavil. Naložbe v stanovanjsko gradnjo v Ljubljani so bile v preteklih letih namreč na rekordno nizki ravni. Če so vlagatelji v obdobju od 2002 do 2009 v povprečju na leto dokončali več kot tisoč stanovanj, so jih od 2009 do lani na leto po podatkih statističnega urada zgradili le še okoli štiristo. Lani celo slabih 250, za letos kaže, da jih bodo zgradili še manj. Ljubljanska upravna enota je lani namreč izdala gradbena dovoljenja za gradnjo zgolj 90 stanovanj, šokanten podatek, če vemo, da so leta 2007 odobrili gradnjo skoraj 1600 stanovanj.

»Proti koncu (lanskega, op. a.) leta so se začeli kazati tudi prvi znaki vlaganja v stanovanjsko gradnjo, ki jo podpira stabilizacija razmer na nepremičninskem trgu,« so po drugi strani v aprilski oceni gospodarskih in finančnih gibanj zapisali na Banki Slovenije. Po njihovih podatkih se gradnja stanovanjskih nepremičnin letos povečuje, v prvem četrtletju medletno kar za dobro polovico. Vendar gre opozoriti, da se ti podatki nanašajo na celoten trg in ne samo Ljubljano in da je lahko tudi krepko povečanje naložb v stanovanjsko gradnjo varljivo, če ga primerjamo s časom, ko se praktično ni gradilo. V napovedi gibanja cen nepremičnin v Banki Slovenije predvidevajo, da bodo kljub nižanju brezposelnosti cene nepremičnin v prihodnosti verjetno stagnirale, kar povezujejo z razmeroma majhnimi naložbami v stanovanjsko gradnjo in počasno rastjo osebnih dohodkov.

Luksuzno Situlo razprodali

Če sta bila do še pred nekaj leti praktično drugorazredna igralca na trgu, sta bila lani in predlani republiški in občinski stanovanjski sklad skorajda edina vlagatelja v stanovanjsko gradnjo v Ljubljani. »Edini večji stanovanjski projekt, ki ga trenutno gradijo, je zaključevanje prve faze skladovega projekta na Brdu, kjer naj bi bilo v prvi polovici 2016 dokončanih še okoli 270 stanovanj. Stanovanja naj bi bila deloma namenjena oddajanju, deloma pa prodaji na trgu. Pričakovati je dokončanje nekaterih v času krize ustavljenih projektov, ki bi lahko povečali zdaj že razmeroma skromno ponudbo stanovanj na ljubljanskem primarnem trgu,« v svojem poročilu za leto 2015 ugotavljajo na geodetski upravi.

Novih stanovanj na trgu razen nekaj izjem sploh ni. V Situli ob Vilharjevi cesti, ki jo je po propadu Kraškega zidarja, Architrona in Metropole dokončala Hypova slaba banka Heta, je na voljo le še 16 od skupaj 205 stanovanj, tri stanovanja prodaja Heta še v Njegoševem kvartu, nekaj več stanovanj NKBM ponuja v Dunajskih kristalih pri severni obvoznici, potem pa ostane le še tu in tam kakšno novo stanovanje, ki se prodaja že več let. Izjema sta v tem trenutku le projekt republiškega stanovanjskega sklada na Brdu in Eko srebrna hiša ob Dunajski cesti, kjer je skupaj na voljo okoli 150 stanovanj. To sta tudi praktično edina dva večja projekta, ki ju ne prodajata banke. Zgodba zase so še Celovški dvori, kjer je že dalj časa neprodanih še 226 od 833 stanovanj, ki pa jih že oglašuje slaba banka. Trenutno ta stanovanja nanjo še niso pravnomočno prenesena, zato ne točna cena ne drugi pogoji prodaje še niso znani.

Medtem ko je po podatkih geodetske uprave cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Ljubljani konec lanskega leta znašala 2030 evrov, je bila povprečna cena za novogradnje le za 500 evrov za kvadratni meter višja. Razmeroma majhen razkorak gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da so bila številna »nova« stanovanja prodana, da bi rešili nasedle projekte ali celo v stečajnih postopkih. Njihovo povprečno leto zgraditve je bilo 2012, kar pomeni, da so bila na trgu v povprečju že tri leta.