Po vzletu z vzletišča Lijak v spodnji Vipavski dolini je letos v težave zašlo več jadralnih padalcev, samo v zadnjem mesecu so člani enote za hitro posredovanje Mestne občine Nova Gorica na pomoč odhiteli štirikrat. V statistiko pretežno manjših poškodb in zgolj snemanja padalcev z dreves so prvič zabeležili tudi smrtno žrtev. Prejšnji teden se je na pobočju Lijaka smrtno ponesrečil nemški jadralni padalec. Lanska številka ponesrečenih poletov, pri katerih so piloti potrebovali pomoč reševalcev, pa se je ustavila pri enajstih.
Sodeč po številkah bi marsikdo pomislil, da gre za nevarno vzletišče, a tako reševalci kot jadralni padalci zagotavljajo, da je Lijak šolski teren in eno najvarnejših vzletišč v Sloveniji. Na leto se s 591 metrov nadmorske višine na obrobju Trnovske planote v zrak požene tudi do 20.000 jadralnih padalcev.
Vzletišče za začetnike
V sredo dopoldne je v pičle pol ure na tleh pristalo deset padalcev, ki so se pod okriljem ene od nemških jadralnih šol šele učili obvladovanja vrvic v zraku. Nekaj pred poldnevom so letenje ustavili. Veter z močjo 20 metrov na sekundo je za letenje postal prenevaren. Pod vznožje so prišli trije Nizozemci. Z Lijaka so že poleteli prejšnji dan in želeli so opraviti še en dober let. Veter jih je odgnal z Lijaka, a so si medtem na mobilnih napravah že ogledovali razmere na drugih vzletiščih. »Lijak smo obiskali na priporočilo prijatelja, ki je tukaj opravil prve korake iz letenja. Vzletišče je dovolj dolgo, ravno, vzlet ne bi smel biti problem,« je povedal Rob Nelissen, ki ima za sabo več let letenja.
Jadralni padalec Herman Hartman, član Društva jadralnih padalcev Polet, ki na pristajalnem mestu pod Lijakom prodaja vzletne karte, mu pritrdi. »Tukaj je mogoče leteti vse leto, veter je večinoma ugoden, tudi burja večino dni v letu ni problem. Pobočje je poraščeno z gozdom, kar pomeni srečo v nesreči, saj se ponesrečeni pristanki na drevesih največkrat ne končajo s hujšimi posledicami. Bolnišnično pomoč potrebuje malokdo. Teren na območju Lijaka kakšno napako tudi oprosti,« pravi.
Najbolj nevaren je človek
Sogovorniki padalci so prepričani, da število nesreč v množici vzletov z Lijaka ni veliko, da so največkrat posledica napak pilotov, in da k višji statistiki nesreč pripomore tudi dejstvo, da je Lijak poligon za učenje letenja številnih Evropejcev in zato prizorišče začetniških napak. Damjan Pregelj, inštruktor letenja in predsednik Društva jadralnih padalcev Polet, meni, da največjo nevarnost samemu sebi pomeni človek. »Nedavna nesreča s smrtnim izidom je posledica človeške napake. Padalec se je spozabil nad eno od temeljnih petih točk preverjanja pred vzletom. Ni se pripel v sedež, zdrsnil je iz njega in nato padel po pobočju Lijaka. Spomladanska smrtna nesreča, ki se je sicer zgodila na Ajdovskem, je prav tako posledica padalčevega prenizkega leta,« pripoveduje Pregelj. Ta teden je nemški padalec ob vzletu z zadnjico podrsal po tleh in s tem sprožil rezervno padalo. Takoj po vzletu je pristal na bližnjih krošnjah dreves, od koder so ga rešili reševalci.
Na drevesih večina pristane nepoškodovana
Reševalec Peter Podgornik, član enote za hitro posredovanje Mestne občine Nova Gorica, pojasni, da je pristanek na drevesu najboljša možna izbira v težavah. »Na drevesih jih običajno večina ostane nepoškodovanih, so le ujetniki krošenj, iz katerih jih je treba rešiti. Nekateri poskušajo sami, a se dogaja, da potem obvisijo na sumljivih vejah in tam čakajo na pomoč. Najhuje je, ko pristajajo med drevesi in padejo na tla.« Do ponesrečenih večinoma nimajo lahke poti, saj je teren zelo zahteven, strm in skalnat ter poraščen z najrazličnejšim podrastjem in gozdom. Ena njihovih glavnih stvari, ki jo vzamejo s sabo, so vrvi. Srečujejo se z najrazličnejšimi poškodbami: od prask do zelo hudih poškodb in tudi smrti. Tudi Podgornik meni, da se nesreče običajno dogajajo zaradi neizkušenosti ali napak samih pilotov. »Če jih na tisoče normalno vzleti in pristane, tu ne vidim problema. Vsak pilot mora pač paziti na vsa pravila in ovire ter izbrati primerne pogoje za letenje,« je prepričan.
