Stališča glede uporabe slovenščine in angleščine na univerzah so bila v nekaterih pogledih različna. Oglejmo si dva primera takšnih različnih stališč. Jezikoslovci menijo, da »zamrtje enega področja jezika povzroči zamrtje njegovega drugega področja. Ta proces se odvija po načelu padajočih domin do izumrtja jezika v celoti. Ker je jezik znanosti in visokega šolstva najbolj pretanjena in najbolj natančna oblika jezika, lahko to področje metaforično imenujemo njegovo glavo. Neomejeno ali neregulirano uvedbo angleškega učnega jezika v naše visoko šolstvo bi zato lahko primerjali s presaditvijo glave.«
Prav nasprotnega mnenja so naravoslovci, ki pravijo, da je »jezik znanosti zelo osiromašen primerek jezika, pa naj ima za osnovo materni ali tuji jezik. Uporablja se za zapis in posredovanje dognanj raziskovalnih razmišljanj in dosežkov. V znanosti mora biti posamezen pojem ali predmet praviloma poimenovan le z enim izrazom. S tem se v jeziku zgubi večpomenskost besed in barvitost izražanja. Omogočano pa je natančno in nedvoumno tolmačenje in sporočanje.«
Obe trditvi ne veljata v enaki meri za vse znanosti. Podobno nesoglasje kot med jezikoslovci in naravoslovci zasledimo tudi med jezikoslovci in družboslovci. Jezikoslovci razmišljajo, da je »posamezniku v maternem jeziku dopuščena bolj pretanjena, ostrejša in prodornejša, predvsem pa bolj ustvarjalna misel kot v tujem jeziku. Povratek v stanje, v katerem bi bil za strokovno in poglobljeno razmišljanje namenjen tuji, tokrat angleški jezik, bi imel neizogibno posledico, da bi bilo pretanjenega, poglobljenega in ustvarjalnega razmišljanja med govorci, katerih materni jezik ni angleščina, manj kot med tistimi, katerim to je.«
Manj črnogledi so družboslovci, ki opozarjajo, da smo se »Slovenci ob širjenju angleščine v evropskem in svetovnem merilu z znanjem tujega jezika prvič pojavili v enakopravnem ali pa celo boljšem položaju v odnosu do sosedov. Do slednjega prihaja, kadar se lahko izkažemo z boljšim znanjem, kot ga imajo sosedje, npr. Italijani ali Madžari. V kontekstu razširjanja angleškega jezika se torej relativizira in dejansko zmanjšuje možnost dominacije večjih sosednjih narodov v odnosu do Slovencev.«
Slovenske univerze težijo k vse večji internacionalizaciji. Trditi smemo, da se tudi tukaj srečamo z značilnim slovenskim zamudništvom in da imamo na slovenskih univerzah manj tujih študentov kot drugod v Evropi. OECD je v svojem poročilu iz leta 2012 pripisala glavni razlog za nizko privlačnost Slovenije kot mednarodne raziskovalne dežele prav ekskluzivni rabi slovenščine kot jezika poučevanja. OECD je naši vladi priporočila, da umakne člen o učnem jeziku iz zakona o visokem šolstvu. Mednarodni pomen naših univerz se zmanjšuje. Lahko se bo zgodilo, da bodo naše univerze postale le bolj ali manj poučevalne visokošolske ustanove lokalnega in folklornega pomena. Takšen razvoj dogodkov je treba preprečiti.
Eden od ključnih ukrepov je tudi modro in uravnoteženo zasnovana jezikovna politika. Ta mora zaščititi slovenščino in hkrati podpirati univerze pri internacionalizaciji ter tako zagotavljati možnosti za hitrejše dvigovanje kakovosti, povezovanje in uveljavljanje v globalnem konkurenčnem prostoru.
Več razpravljalcev je na posvetu poudarilo, da je prvi potrebni korak pri internacionalizaciji univerze priprava učnega gradiva v maternem in tujem jeziku. V splošnem smemo trditi, da imamo Slovenci na številnih znanstvenih področjih učbenike v slovenskem jeziku. Treba bi bilo torej spodbuditi prevajanje prosojnic, skript, učbenikov v angleščino. Seveda pa ni nič narobe, če profesorji za svoj predmet predpišejo tuj učbenik. Študente je treba čim prej naučiti samostojnega iskanja literature in študija po njej. Tako ne bodo vklenjeni v miselni kalup in znanje svojega trenutnega učitelja. Informacija o domači in tuji študijski literaturi mora biti dostopna študentu že na spletni strani univerze oziroma fakultete.
Na posvetu smo si bili enotni, da slovenščina nikakor ne sodi med ogrožene jezike. Prav nasprotno, danes je slovenščina eden uradnih jezikov Evropske unije in ima edinstven položaj med jeziki v vsej svoji zgodovini. Vseeno pa v zvezi z rabo slovenskega jezika na univerzah obstaja skrb, da lahko postane jezik, v katerem nekatera področja ne bodo več razvijala slovenskih poimenovanj in bo sporazumevanje potekalo le še v tujem jeziku.
Ob uporabi angleščine in slovenščine na univerzah je treba večjo pozornost posvetiti strokovni terminologiji. Na tem področju imamo Slovenci lepo zgodovino. Prvi slovenski strokovni izrazi so nastajali v drugi polovici devetnajstega stoletja v knjigah Slovenske matice. Tudi sedanjost je spodbudna. V sodelovanju znanstvenikov z raznih področij in specialistov za terminologijo z ZRC SAZU nastajajo številni terminološki slovarji. Zanimiv je bil predlog, da naj bi imela vsaka fakulteta svojo terminološko komisijo, sestavljeno iz predavateljev posameznih predmetov, ki bi skrbela za razvoj terminologije na svojem področju. Podobno misel o »terminološkem koordinatorju« najdemo tudi pri Švedih.
Posvet o uporabi slovenščine v visokem šolstvu in znanosti je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti leta 2013 potekal v nadvse spravljivem vzdušju. Naslednje zaključne misli so imele za cilj zmanjšati neusklajenost med politiko razvoja znanosti in univerzitetnega izobraževanja na eni strani in jezikovno politiko na drugi:
Slovenščina ima na slovenskih univerzah mesto dominantnega jezika.
Tujim študentom se ponudi čim več študijskega gradiva v angleščini (prevodi prosojnic, prevodi skript, učbeniki v tujem jeziku). Konzultacije s tujimi študenti potekajo v angleščini.
V angleščini potekajo posamezni študijski moduli, ki jih lahko izbirajo tudi slovenski študenti.
Določiti je treba obvezni obseg izvajanja visokošolskih programov (različno za naravoslovje, medicino, tehniko, družboslovje in humanistiko) v slovenskem jeziku in ne tega v celoti prepustiti univerzam.
Na ravni doktorskega študija se univerzam prepusti avtonomna jezikovna politika.
Stališča posameznih razpravljavcev so objavljena v Razpravah XXII II. razreda in dosegljiva tudi na spletni strani SAZU.
Akad. prof. dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU
