Tudi na zelenjavnem vrtu veljajo modne zapovedi. Nekatere rastline so in, druge avt. Nekatere so tako zelo popularne, da jih mnogi vrtičkarji gojijo, čeprav niti ne vedo, kako naj bi jih uporabljali. V zadnjem času je med takimi rastlinami stevija. Druge rastline pa, ki so desetletja kraljevale na vrtovih, so zdaj z njih skoraj izginile. Med take sodita luštrek in rabarbara. Prvi je bil nepogrešljiv dodatek goveje juhe, a je zaradi izrazitega okusa v zadnjih letih izgnan tako iz juhe kot posledično tudi z vrta.
Bohotna ali zahrbtna
Rabarbara pa... rabarbara je dinozaver. Rabarbara je vedno enaka. Bohotna, kadar ji na gredi ustreza, ali pa zahrbtna, kadar po nekaj kislih steblih podivja v cvet. Včasih je v kotu vrta vedno rasla rabarbara kot vir vitamina C. V resnici ni nobenega razloga, zakaj rabarbara ne bi bila obvezen dodatek vrta tudi zdaj. Je nezahtevna, uspeva tudi v senčnem predelu vrta, je trajnica, ki lahko preživi tudi celinske zime, pravzaprav ima celo rada mrzle zime, in navsezadnje je ena prvih rastlin, ki se nam spomladi ponudi v uporabo. Pravzaprav je zdaj, konec junija, rabarbara že pripravljena, da zacveti, njena stebla pa bodo ponovno na voljo za trganje jeseni, od septembra dalje. S to rastlino je namreč tako, da če je ne trgamo dovolj pogosto, se hitro odloči, da gre v cvet. Stebla pa vedno trgamo, nikoli ne režemo. Ob nabiranju pustimo nekaj stebel, da se rastlina ponovno razraste. Nastavke za cvet je najbolje odstraniti, da se energija rastline osredotoči na nove poganjke.
Mogoče je prav to, da se razraste, razlog, da je ni več na vrtovih. Potrebuje namreč kar veliko prostora, da svoje sicer strupene, a lepe velike liste razpre kot lapuh. Obstaja pa dober trik, kako jo prisiliti, da raste v višino in da posledično naredi daljša stebla. Mlado rastlino normalno posadite na gredo, nato pa ji po prvem letu rasti nataknite glinen lonec brez dna. Rabarbara bo še vedno rasla normalno v gredi, le njeni poganki ne bodo polegali po zemlji, temveč švisnili proti nebu.
Hibridi različnih barv
Čeprav smo prej zapisali, da je rabarbara dinozaver, nikakor ni imuna proti temu, da razvijajo nove in nove hibride rastline. Večinoma se med seboj razlikujejo po dolžini in barvi stebel, ki so lahko temno rdeča ali skorajda zelena. Trenutno se zdi, da so bolj priljubljene rabarbare z rdečimi stebli, ker so mnogi prepričani, da so ta stebla manj kisla. Na naših vrtovih so še vedno bolj razširjene rabarbare z zelenkastimi stebli, ki veljajo za bolj produktivne. Temu je verjetno tako, ker so to starejše sorte, večina rabarbar na vrtovih pa se razmnožuje z rozetami novih poganjkov, ki jih naredi vsaka rastlina, vrtnarji pa jih dobijo od koga, ki rabarbaro še ima na vrtu. Pravzaprav je treba rabarbaro vsakih slabih deset let razdeliti, sicer rastlina popolnoma podivja.
Pri rabarbari ni nujno, da rodi v velikih količinah. Za povprečnega porabnika, ki stebla najraje gloda sveža, je bolj pomembno, da rodi čim dlje v poletje. V nasprotnem primeru je začetek julija mesec, ko so gospodinje soočene z dilemo, kako konzervirati šop kislih stebel. Najboljša rešitev je kompot ali pa marmelada v kombinaciji s kakšnim drugim sezonskim sadjem, morebiti z jagodami.
Opozoriti je treba, da so rabarbarini listi strupeni. A so kljub temu uporabni bodisi kot vrtna zastirka ali pa namočeni v vodo postanejo gnojilo. Nekateri vrtnarji pa jih uporabljajo tudi v škropivih proti ušem. Škropivo iz skuhanih rabarbarinih listov naj bi bilo še posebno primerno za uničevanje uši na vrtnicah.