Z včerajšnjem dnem je pri izdaji zdravil pacientom v lekarnah začela veljati avtomatska zavrnitvena koda nad obračunano ceno zdravila, kar pomeni, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v okviru elektronskega poslovanja lekarni avtomatsko zavrne obračun zdravila, katerega obračunana cena je višja, kot je cena, določena v centralni bazi zdravil (www.cbz.si).
»To pa pomeni, da v lekarnah takega zdravila pacientom ne morejo izdati, ker je to pri poslovanju z e-recepti tehnično neizvedljivo,« je zadrege lekarn pojasnil predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub. Vzrok za težave pri izdaji zdravil vidijo v neurejenosti podatkov v centralni bazi zdravil (CBZ). Po njegovih besedah gre za približno 20 zdravil (za visok krvni tlak, želodčne težave, očesne bolezni, proti bolečinam in nekatera pomirjevala), ki so jih lekarne od veledrogerij kupile po ceni, ki je višja od najvišje priznane vrednosti v CBZ.
Tak primer je, navajajo na zbornici, zdravilo nexium, za katero se je cena zadnjič v CBZ spremenila 22. junija: če ga je lekarna kupila dan pred tem, ga od včeraj naprej pacientom ne more izdati, ker ga je kupila po višji ceni, kot jo je CBZ določila dan kasneje. Drug primer je zdravilo aldactone, za katero je dobavitelj pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) pridobil odločbo, da ga lahko prodaja po višji ceni, kot jo določa CBZ, vendar šele po 1. juliju 2016. »Ker ima zdravilo dejansko novo ceno, v bazi pa je navedena stara, do 1. julija tega zdravila lekarne ne morejo izdati,« trdijo na lekarniški zbornici. Nova cena je višja od stare za približno evro na škatlico zdravila.
Miran Golub je ocenil, da je brez zdravila včeraj iz lekarne odšlo zagotovo več kot sto bolnikov.
Težave z zdravili, ki nimajo zamenjav
»Do poldneva smo v enotah Lekarne Ljubljana zabeležili devet primerov motenj pri izdaji recepta za sedem različnih zdravil,« je včeraj povedal Matej Linke, namestnik direktorja Lekarne Ljubljana, ki pričakuje, da bosta ZZZS in Lekarniška zbornica v kratkem poiskala ustrezno rešitev. »Želimo zagotavljati nemoteno preskrbo z zdravili, vendar smo le vmesni člen v verigi in moramo skrbeti za strokovno in pravilno izdajo zdravil.«
Direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec pravi, da dejanskega obsega motenj pri izdaji receptov za zdaj še ne more oceniti; tudi zato, ker je ponedeljkov dopoldanski termin eden izmed manj obremenjenih. »Za zdaj gre za okoli deset takih zdravil,« je pojasnila in dodala, da pri zdravilih, ki imajo na trgu enakovredno zamenjavo oziroma paralelno zdravilo, ni težav. (To velja za že omenjeno zdravilo nexium.) Problem so tista, ki nimajo paralelnih zamenjav, na primer diuretik aldactone. Bolniki ne morejo dobiti nobene različice tega zdravila v nobeni lekarni, je izpostavil Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije.
V labirintu birokracije
Zakaj lekarne tem zdravilom preprosto ne znižajo cene? Lekarne zdravila zdravstveni blagajni ne morejo zaračunati po nižji ceni, kot so ga nabavile pri veletrgovini, saj davčna zakonodaja tega ne dopušča, je razložil Golub; prav tako pri zdravilih na recept ni marž, v okviru katerih bi lekarne za zdravilo lahko priznale »popust« in tako rešile nastale zagate. Ceno bi zdravilu v lekarnah lahko znižali le, če bi jim popust naknadno priznala veletrgovina.
»Ne vem, kako bomo te težave rešili, da bodo pacienti lahko prišli do zdravil,« je povedal Golub. »Pri dogovarjanju o vpeljavi novih tehnologij pri nadzoru nad nabavno ceno zdravil sodelujemo že tri leta in smo opozarjali, kaj se lahko zgodi.« Da bi preprečili tak razvoj dogodkov, so predlagali, da bi nov sistem avtomatske zavrnitvenega nadzora cen deloval le za zdravila, ki bi jih lekarna nabavila od današnjega dne naprej, ne pa za nazaj tudi za zdravila, ki jih lekarna že ima na zalogi in jih je morda kupila po drugačni ceni od tiste, ki je vnešena v bazo.
Izjavo ZZZS, naj lekarne bolje optimizirajo svoje zaloge, je Golub označil za neživljenjsko. Če bodo sledili takemu navodilu, »se bo dogajalo, da lekarne ne bodo imele nobene zaloge, saj ga ob vsakršni spremembi cene v centralni bazi zdravil ne bi mogle več izdati«, je opozoril.
ZZZS in JAZMP: Krive so lekarne
Pri zdravstveni blagajni po drugi strani zavračajo navedbe Lekarniške zbornice kot »neupravičene, nezakonite in tudi neetične«, saj so lekarne o uvedbi novih elektronskih kontrol o izdanih zdravilih obvestili že pred dvema letoma in so imeli deležniki v lekarniški verigi več kot dve leti časa za prilagoditve poslovanja. Poudarjajo, da mora poslovna tveganja, ki bodo morebiti nastala zaradi neustreznega načrtovanja zalog zdravil v lekarnah, nositi lekarna sama in jih ni dopustno prenašati na zavarovane osebe.
Tudi JAZMP meni, da ni razloga za zavrnitev izdaje zdravil bolnikom. Nastali problem bo po njihovem mnenju odpravila rešitev v okviru splošnega dogovora, ki ga ZZZS sklene z izvajalci lekarniške dejavnosti in ki ga je potrdila vlada konec prejšnjega meseca. »Za tehnične lastnosti te rešitve je Lekarniška zbornica vedela že od februarja letos, ko so se ministrstvo, ZZZS, JAZMP, zbornica in veletrgovci z zdravili o njej sporazumeli, vzpostavila pa bi jo lahko že v začetku tega meseca.« Prepričani so, da bo ta rešitev praktično v celoti odpravila pojav neveljavnih cen zdravil, ni pa jim jasno, zakaj pri Lekarniški zbornici te rešitve še ne izvajajo.
Mojca Lorenčič, Eva Panjan
