Odločitev majhne večine Britancev za odhod iz EU je prinesla relativni mir v vladajoči konservativni stranki, v kateri so sprožili desettedenski postopek za izvolitev Cameronovega naslednika, ki bo znan najkasneje 2. septembra. Obenem je sprožila krizo v vodilni opozicijski laburistični stranki in rušenje njenega vodje.
Je levičarski vodja laburistov Jeremy Corbyn res sokriv za brexit, o katerem morda še ni padla končna beseda? Velika proevropska večina od 229 laburističnih poslancev trdi, da je, ker da z mlačno podporo proevropskemu taboru ni prepričal dovolj laburističnih volilcev, čeprav analize referenduma kažejo, da sta dve tretjini laburističnih volilcev glasovali za članstvo v EU.
Rovarjenje blairovcev
Med Corbynovimi kritiki prevladujejo privrženci Blairove sredinske struje, ki levičarja Corbyna rušijo že, odkar je lani septembra postal strankin vodja, in to z več glasovi ljudi kot kateri koli strankarski vodja v britanski zgodovini. Mnogi so namreč prepričani, da se laburisti z levičarskim vodjo ne bodo nikoli več vrnili na oblast. Ker obenem pričakujejo, da bo brexit še pred sprožitvijo postopka odhoda, o katerem v Britaniji vse manj govorijo, sprožil predčasne jesenske volitve in da bi na teh volitvah, če bi Corbyn ostal na krmilu stranke, postali »protestna« stranka, ga pozivajo k odstopu. Ker Corbyn zatrjuje, da ne bo odstopil, ga poskušajo k odhodu s svojimi odstopi prisiliti člani laburistične vlade v senci. Po zadnjem štetju jih je odstopilo kar 23 od 31. A Corbyn se ne da. Nadomestil jih je z novimi in pravi, da se bo vnovič potegoval za vodjo, če bo laburističnim poslancem danes uspelo izsiliti volitve. Zdaj gre bolj za psihološko vojno kot kaj drugega. Njegovi nasprotniki v stranki trdijo, da je Corbynov urad spodkopaval in sabotiral laburistično kampanjo za to, da Britanija ostane v EU. In celo, da je Corbyn glasoval za odhod Britanije iz EU. Corbynovi predstavniki to najodločneje zanikajo, Corbyn pa za brexit krivi konservativce.
Kritična podpora članstvu?
Corbyn je bil v preteklosti dolgoletni kritik EU zaradi njenega aktivnega pristajanja na neoliberalni ekonomski model. V kampanji ni strašil, kot so mnogi drugi. Zagovarjal je nadaljevanje članstva, vendar je obenem priznaval, da EU potrebuje reforme, in to ne protržne in proneliberalne. Kljub zagovarjanju članstva je priznaval probleme EU, posebno nedemokratičnost, prisilne privatizacije in večinoma na skrivaj nastajajočo vsebino trgovinskega sporazuma med ZDA in EU TTIP, ki da preveliko moč globalnim korporacijam. Obenem je vztrajno poudarjal, da je EU boljši varuh socialnih in delavskih pravic, česar konservativni del proevropskega tabora pred referendumom ni omenjal. Res je, da je okoli tretjina laburističnih volilcev glasovala za brexit, a dve tretjini sta glasovali za to, da Britanija ostane, enako kot tri četrtine mladih Britancev, med katerimi velika večina misli, da je Corbyn nekaj najboljšega, kar se je zgodilo v britanski politiki v zadnjih treh desetletjih.
