Španska Ljudska stranka pod vodstvom Mariana Rajoya, ki že pol leta opravlja zgolj tekoče vladne posle, se je na nedeljskih predčasnih volitvah okrepila za dodatnih 14 poslanskih sedežev, toda še vedno je ostala daleč od potrebne večine za samostojno vladanje. Ker so ji takoj po razglasitvi volilnih rezultatov odpovedali sodelovanje pri sestavljanju nove vlade drugouvrščeni socialisti (PSOE) ter s konservativci bolj kompatibilni četrtouvrščeni Ciudadanos (Državljani), lahko dosedanji premer le upa, da mu bo tokrat vendarle uspelo sestaviti manjšinsko vlado in se izogniti slepi ulici, v kateri se je politično znašla Španija po decembrskih volitvah. Takrat so volilci prvič po padcu Francovega režima kaznovali obe vodilni stranki ter sestavili tako imenovani viseči parlament s še enim političnim novicem Podemosom (Zmoremo), ki je nekoliko preveč optimistično pričakoval, da bo v nedeljo v družbi z združeno levico prehitel socialiste. Zmanjkalo mu ni veliko, ne zaradi večje podpore, saj je ostal pri prejšnjih 71 poslancih, pač pa zaradi nadaljnjega potopa PSOE, ki je izgubila še pet poslanskih mest in s 85 sedeži zabeležila svoj najslabši rezultat od obnovitve demokracije v državi.
Obeta se manjšinska vlada
Za politične opazovalce je bilo nekoliko presenetljivo, da je prav Ljudska stranka tokrat pridobila podporo, saj se je napovedovalo, da bodo volilci bolj naklonjeni političnim novincem, torej Podemosu in Ciudadanosu, ki pa je za nameček še zaostal za decembrskim rezultatom z osmimi poslanci manj. Rajoyu je večja podpora dala zagon, da kot relativni zmagovalec zahteva novo priložnost za sestavo vlade, njegova spravljiva izjava, namenjena socialistom, pa očitno ni padla na plodna tla. Včeraj je namreč dejal, da se je pripravljen o koaliciji pogovarjati z vsemi parlamentarnimi strankami, da pa si najprej želi pogovora s PSOE, ter dodal, da podporo socialistov potrebujejo prav pri zahtevanih reformnih vprašanjih. Socialisti so mu po poročanju španskih medijev že dali košarico glede vstopa v tako imenovano veliko koalicijo po vzoru Nemčije ali Avstrije, ni pa še jasno, ali bi bili pripravljeni spustiti skozi parlamentarno glasovanje manjšinsko Rajoyevo vlado. K slednjemu je socialiste pozval tudi njim bližji dnevnik El Pais, ko je zapisal, da gre stranki, ki so ji volilci namenili največ glasov, dovoliti, da sestavi vlado. V nasprotnem primeru se lahko ponovi dosedanji scenarij, po katerem najprej Ljudski stranski, nato pa tudi PSOE ni uspelo sestaviti vladne koalicije. Politično paralizirana Španija bi bila tako na poti k novim predčasnim volitvam, ki tako kot nedeljske verjetno ne bi bistveno spremenile razmerij med političnimi strankami, lahko pa bi sprožile apatijo med volilci, ki so se podobno kot decembra tudi tokrat skoraj 70-odstotno odpravili na volišča.
S 137 poslanci Ljudski stranki do minimalne parlamentarne večine v 350-članskem parlamentu zmanjkuje 39 glasov, vendar v drugem glasovanju potrebuje zgolj navadno večino za potrditev manjšinske vlade, kar ji lahko zagotovijo drugi poslanci tudi z abstinenco pri glasovanju. Pogoj za to naj bi bil, po pisanju španskih časnikov, da premier ni Rajoy.
