Ljudje, ki so vključeni v pobudo za mirno dolino Tamar in Triglavski narodni park, so ogorčeni nad pretiranim hrupom vetrovnika planiškega nordijskega centra. Slednji je bil ob prenovi planiških skakalnic ena najzanimivejših tehnoloških pridobitev za skakalce, ki v njem s ponazoritvijo pogojev v zraku lahko vadijo lebdenje oziroma ravnotežje.

Toda delovanje vetrovnika je očitno bolj hrupno, kot so mnogi pričakovali in po navedbah članov pobude ga je mogoče slišati tja do Rateč in tudi v mirno dolino Tamar. Zato so o problemu opozorili različne ustanove in pri tem izpostavili gradbeno dovoljenje, ki naj za ta vetrovnik sploh ne bi bilo ustrezno. Zahtevajo še, da se prepove delovanje do ureditve vseh potrebnih pogojev.

Gros: Iščemo ukrepe za zmanjšanje hrupa

Najprej smo se za pojasnilo, kaj se v Planici dogaja, obrnili na Jelka Grosa, ki sicer s prijavo samo ni bil seznanjen: »Zavračam navedbe v zvezi z gradbenim dovoljenjem, ker so neresnične. V njem so namreč tako potrebna izhodišča o hrupu kot tudi vsi potrebni dokumenti in elaborati in zanj smo dobili okoljevarstveno soglasje. Je pa res, da smo v fazi ustvarjanja primernega zračnega toka, ki je potem podlaga za ustrezno prilagajanje hrupa. Dopuščam tudi možnost, da je kdaj bil hrup dejansko moteč, a odprtine so usmerjene proč od doline Tamar. Izvajalec že dodatno ukrepa za zaščito pred hrupom, ki pa je že zdaj v meji dovoljenega,« je o poskusnem delovanju vetrovnika in potrebnih ukrepih povedal direktor javnega zavoda, ki skrbi za Planico.

Inšpektorica v Planici

Za pojasnilo smo zaprosili tudi ministrstvo za okolje in prostor, kjer so potrdili, da so seznanjeni s problemom in inšpekcije so prve oglede in meritve opravile. Za zdaj hrup ni presegal mejnih vrednosti, gradbena inšpektorica je pregledala tudi osrednji objekt za smučarske teke, kjer se nahaja vetrovnik, vendar pa ob njenem pregledu oprema vetrovnika še ni bila dokončana in zato je takrat vetrovnik izločila iz tehničnega pregleda, seveda pa se postopek nadaljuje. Ko bodo končana vsa testiranja in bo vetrovnik v dokončni obliki pripravljen z vsemi dodatki tudi glede varstva pred hrupom, bo šele mogoča končna sodba o tem delu nove Planice.

Izvirno tehnično rešitev vetrovnika je prispevala ljubljanska strojna fakulteta, zamislil pa si ga je prav Jelko Gros. Kot so povedali ob predstavitvi te rešitve, so se prilagodili tudi objektu v Planici, ki je bil takrat že zgrajen. Hitrosti v vetrovniku so take kot v naravi (do 230 kilometrov na uro v pokončnem in 130 kilometrov na uro v vodoravnem delu). Kot nam je zatrdil Jelko Gros, bo končno delovanje vetrovnika zagotovo pomenilo tudi ustrezno varovanje okolja. Dekan ljubljanske strojne fakultete Brane Širok je namreč ob predstavitvi vetrovnika poudaril, da gre za unikatno znanstveno in inženirsko delo in da bo planiški vetrovnik »najboljši v Evropi«.