»Končno prvak! Končno bom lahko leto dni užival na drugih dirkah v drugačni majici. To mi zelo veliko pomeni. Imel sem tudi srečo; po smoli spomladi se je le obrnilo,« je Jan Tratnik, 26-letni kolesar avstrijske ekipe Amplatz BMC, v Ihanu proslavljal absolutni naslov državnega prvaka v cestni vožnji.
Za dirko državnega prvenstva, najbolj posebno in prestižno preizkušnjo na domačih cestah, veljajo posebna pravila. Ni enakovrednih ekip, kot so kolesarji vajeni z mednarodnih dirk. Po hudi nevihti pred startom pa skoraj nihče ni pričakoval, da se bo eden odločilnih trenutkov prvenstva zgodil že v prvih krogih. Najbolj motivirana Jan Tratnik (Amplatz) in Primož Roglič (LottoNL Jumbo) sta že na vrhu najdaljšega vzpona iz Ihana proti Trojici naredila hudo selekcijo, da so priključek lahko ulovili le branilec naslova Luka Pibernik (Lampre), Luka Mezgec (Orica GreenEdge) in David Per (Adria Mobil).
Zaradi posebnih okoliščin je bilo že tedaj jasno, da bo omenjena peterica obračunala z naslovom, čeprav je bilo do cilja še 150 kilometrov. S tem, da je Per, sicer potem absolutno tretji, kot član najmočnejše domače ekipe Adria Mobil že imel naslov prvaka med mlajšimi člani v žepu.
Tratnik je že v torek, ko smo se naključno znašli med ogledom trase prvenstva v domžalski okolici, kar žarel. »Že takoj sem videl, da je to trasa, ki mi je pisana na kožo,« je priznal v cilju, potem ko je z močjo in tudi taktično prefinjeno zasukal vso konkurenco. Janov vzdevek Sjuk (v idrijskem narečju obračati, obrniti) ima veliko simbolike. Medtem so mami Eriki tekle solze po licih. Oče Srečko je sinu še lahko stisnil roko, potem se je izčrpan sesedel ob rob ceste. Zadnjih 20 kilometrov je odpeljal v slogu bivšega prvaka v kronometru.
»Med dirko sem imel občutek, da sta Pibernik in Roglič močnejša, zato sem vedel, da ne smem čakati, zato sem tudi sam sprožil akcijo. Ko sem videl, da sledi le Roglič, sem dobil dodatno motivacijo. Potem sem imel srečo, da ga je ustavila predrta guma. To je šport. Enkrat se sreča nasmehne enemu, drugič drugemu. Vso pomlad sem izgubil zaradi padca. Zdaj se mi je vrnilo. Dolgo sem čakal na majico. Bil sem evropski prvak do 23 let, a je skoraj nisem imel priložnost nositi. Majica prvaka bo že na meni na dirki po Avstriji. To bo zame velika čast,« je bil ponosen Tratnik.
Edini, ki je bil spredaj bolj po naključju, a ne naključno, je bil Luka Mezgec. »Res sem še v četrtek med rekreativnimi kolesarji, s katerimi smo se zapeljali okrog Kamniških Alp, govoril, da se bom šel le pokazat. Po Giru in operaciji sem bil 16 dni brez kolesa. Ko sem se znašel v begu, pa pred toliko navijači ne bi bilo lepo videti, da bi kar zavil stran. Makadam me je malo jezil, saj je pomenil le dodatno tveganje, da znova padem,« je razpredal podprvak Luka Mezgec in razkril, kaj je razmišljal o tekmecih iz ubežne skupine. »Med dirko sem imel občutek, da je Pibernik najmočnejši med nami. Suh je, na francoski Tour gre in tja hodijo samo najboljši. Roglič je tako in tako človek s človeškim motorčkom v nogah. Davida Pera pa sploh nisem poznal, saj je še mlad. Zdaj vidim, kakšen potencial ima. Zagotovo ima prihodnost v ekipah WorldToura. Če tak orjak, kot je on, zdrži čez te klance, potem je prihodnost. In seveda, vedel sem, da je Tratnik v odlični formi, saj je tudi prvi hribolazec slovenskega Toura. Privoščim mu naslov,« je komentiral.
Oba najmočnejša, kot sta ju videla Tratnik in Mezgec, sta imela okvaro kolesa v najbolj neprimernem trenutku. Roglič je zamenjal obročnik. »Žal nisem takoj dobil rezerve in avtomatsko sem odpadel od Tratnika. Seveda sem si želel zmagati. Dobro sem pripravljen. No, še bodo priložnosti. Ne bom še končal kariere,« se je nasmehnil Primož Roglič. Pibernik – z Janom Polancem in Borutom Božičem je imel zadnjo generalko za Tour – je zlomil sedežno oporo in zamenjal kolo ob napadu Tratnika. »Nisem mogel ničesar storiti. Nisem bil zraven, ko se je zlomilo,« je bil razočaran Pibernik.
