Zimski prizori iz »okupirane« Bele krajine so se, kot kaže, močno zasidrali v zavest ljudi. Žico je po dveh, treh mesecih in številnih glasnih protestih prebivalcev zamenjala dvometrska zelena panelna ograja. Pa je zdaj kaj drugače? Turistični ponudniki opozarjajo, da je letošnji začetek sezone bistveno slabši kot lanski. »Je vzrok žica ali morda slabo vreme? Najbrž oboje,« razmišlja direktor Razvojno-informacijskega centra Bela krajina Peter Črnič. »A radi bi poudarili, da žice tukaj ni več. Res pa imamo panelno ograjo, ki ob Kolpo prav tako ne sodi. Kljub temu vabimo goste, naj pridejo k nam.«

Je krivo vreme ali žica?

»Tudi stalni gostje, ki že leta hodijo k nam, najprej vprašajo, kaj je z žico. Pa jim razložimo, da žice pri nas ni in je tudi nikoli ni bilo, da pa je ponekod drugod panelna ograja,« pravi Tine Lindič iz Srednjih Radencev v Poljanski dolini, medtem ko se peljeva proti Spodnji Bilpi, kjer na njegove čolne že čaka skupina mladih. Lindič se s čolnarjenjem ukvarja 21 let, s »floto« 55 čolnov je največji tovrstni ponudnik na Kolpi. V njegovem Kanu kampu v Srednjih Radencih ni ne žice ne panelne ograje. Trditve državnega vrha o migrantih, ki da še vedno prihajajo in da se lahko migrantski tok hitro obrne tudi k nam, ga niti za hip ne prepričajo. »Da bi postavili žico, bi morali s stroji v kanjon. Naravo bi povsem uničili. Pa tukaj nimamo m od migrantov,« pravi v svojem kritičnem slogu.

Čolnarska sezona se običajno začne maja. Letošnji je bil bistveno slabši od lanskega, potrdi Lindič, ki je lansko sezono v svojem šotorišču, glamping hiškah in ležiščih v preurejenem nekdanjem seniku ustvaril skoraj 4000 nočitev. Tako kot vsa Bela krajina skupaj, pravi. »Res je bilo slabo vreme, a tudi žica je svoje naredila,« je prepričan.

Do mostu žica, most pa prost

Ob tem Lindič opozarja na absurdne situacije. »Ob zgornjem toku Kolpe so na vseh mostovih namestili schengenske zapornice, je pa tudi naselje z betonskim mostom, čez katerega se lahko pelješ z avtomobilom. Na rečnem bregu so namestili žico, most pa je brez zapornice in brez nadzora. Kje je torej smisel vsega skupaj?« Kot pravi, je žičnata ograja še ostala na dolžini kakšnih desetih kilometrov v sosednji občini Kostel, od Slavskega Laza do Kužlja. A jo je trava menda že povsem prerasla.

Medtem se pripeljeva v vasico Dol, mimo kampa Konda, ograjenega s panelno ograjo. Tu in tam je že opaziti živahnost. »Ograja me sicer ne moti, čeprav ne vem, zakaj sploh mora biti. Če se bo kdo namenil čez Kolpo, bo šel, pa naj bo ograja ali ne,« meni gospod Samo z Gorenjskega. Tudi Andreja Karbe iz Notranjih Goric, ki je že petnajst let stalni gost kampa Katra v Vinici, panelna ograja ne moti. Na lično urejenem dvorišču pred prikolico ograjo zakrivajo grmički. Nekaj korakov naprej so ograjna vrata, ki vodijo do vode. »Samo da so tisto bodečo žico vzeli dol z ograje, prejšnji teden je bilo, takoj po tistem, ko je bil Cerar v Beli krajini,« pove Karba. Malo ga sicer skrbi, kako je zdaj urejeno za čolnarje. »Upam, da bom sploh kje lahko šel na breg,« razmišlja.

Ograjo umaknili od vode

Če bi se, denimo, spustil do kakšnih petnajst kilometrov oddaljenega kampa Jankovič v Adlešičih, bi lahko nemoteno stopil na breg. Tam so ograjo postavili ob rob kampa, pri cesti. »Ko sta jo vojska in policija postavljali, so upoštevali naše mnenje. Če bi bila tik ob vodi, bi težko vzdrževali brežine. Zdaj, ko je ob cesti, je za obiskovalce povsem nemoteča. Dostopi do vode so prosti, gostje imajo nemoten pogled na Kolpo, tako kot doslej,« pravi Tončka Jankovič, ob tem pa tudi ona potrdi slab začetek turistične sezone.

Če je bila Bela krajina dolga leta skoraj izključno turistični cilj Slovencev, so v zadnjih letih začeli opažati iz leta v leto večji obisk tujih gostov. »Letos bomo res z zanimanjem opazovali, kako bo z njimi,« dodaja Peter Črnič. »A dejstvo je, da s svojimi skromnimi resursi nikakor ne moremo izničiti negativne reklame, ki jo je naredila žica. Zato bi morala k sanaciji belokranjskega turizma pristopiti bodisi Slovenska turistična organizacija ali pa pristojno ministrstvo.«