»V maturantski svet slovenskih dijakinj in dijakov žal vstopa veliko vnosov iz angloameriškega sveta, vključno s pokrivali (mortarboard) in slavnostnimi oblačili visokih cen, prav tako precenjenimi 'catering' pogostitvami. Do zatona maturantske tradicije in njenih posebnosti je najizrazitejše prišlo ob koncu šestdesetih let. Včasih smo imeli cilindre in gorenjske nageljne v gumbnicah suknjičev, recimo. Tudi 'brucevanja' so popolnoma izgubila svojo pravo vsebino in pomen. Danes so to običajne prireditve s pijačo, muziko in plesom, kot jih tudi drugače doživljajo mladi v svojem družabnem kontekstu.«
***
Etnolog, profesor, pisatelj, publicist Janez Bogataj na radiu Ognjišče o zatonu maturantske tradicije in tradicije brucevanj
***
Janez Bogataj pravi, da primer popolnega razvrednotenja, ki smo mu priče danes, sega nazaj v zgodovinski razvoj, v povojno obdobje, v obdobje socializma, ko se je skušalo klasični model gimnazije uničiti in iz nje narediti srednješolsko izobraževanje v različnih smereh. To ni bil proces, ki bi nastal sam po sebi, ampak so bili takšni ukazi od takratnih oblasti in jih je bilo treba izpolnjevati. S tem se je začelo tudi razkrajanje maturantskih šeg in navad.