»To je edino tako veliko naselje ob ljubljanski obvoznici in bržkone tudi v vsej Sloveniji, ki ni čisto nič zaščiteno pred hrupom. Ropota brez prestanka, noč in dan, tudi ob sobotah in nedeljah. Predstavljajte si, po obvoznici pripelje 70.000 vozil na dan, od tega nešteto težkih tovornjakov, in zdi se, da čisto vsi zapeljejo mimo moje glave,« je slikovito ponazoril Kulazović.
Najhuje pa je poleti, pravi, ko pritisne vročina, a zvečer ne morejo spati pri odprtih oknih, saj je ob hrupu in smradu, ki vejeta z obvoznice, nemogoče zatisniti oči. »Še misliti je težko, ljudje izgubljajo živce,« je povedal Kulazović in dodal, da se z leti človek marsičesa lahko navadi, le hrupa ne. »Vse postaja le vedno hujša nočna mora. In pri meni doma še ni najhuje, saj naša hiša ni v prvi bojni vrsti tik ob obvoznici. Kako hudo je šele njim,« sočustvuje s sosedi.
V Darsu priznavajo, da je hrup prekomeren
V Darsu so pojasnili, da je bil lansko leto zaključen obratovalni monitoring obremenitve s hrupom za omrežje cest, ki so v njihovem upravljanju, v okviru monitoringa pa je bila ocenjena tudi obremenitev s hrupom na območju Vrhovcev. In kakšni so izsledki? »Čeprav je bil avtocestni odsek Koseze–Kozarje pred leti preplaščen z asfaltno obrabno maso s plastjo SMA (Stone Mastic Asfalt – manj hrupen asfalt), ugotovitve kažejo, da obremenitev s hrupom zaradi prometa po avtocesti pri določenih objektih na območju Vrhovcev presega predpisane mejne ravni,« je pojasnil Marjan Koler iz Darsa in dodal, da je odsek od razcepa Koseze do razcepa Kozarje prometno najbolj obremenjen avtocestni odsek v državi.
Kdaj bodo torej pri upravljalcu slovenskih avtocest ukrepali in zagotovili prebivalcem Vrhovcev vsaj kolikor toliko spokojno življenje ob avtocesti? Pravijo, da je v sprejetem državnem lokacijskem načrtu za razširitev avtoceste v šestpasovnico predvidena tudi izgradnja protihrupne zaščite na tem območju. Trenutno poteka postopek oddaje javnega naročila za izdelavo projektne dokumentacije PGD in PZI (projektno-tehnična dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektno-tehnična dokumentacija za izvedbo del).
Ograjo bi postavljali eno leto
Na Darsu so pojasnili, da je po izdelavi omenjene dokumentacije treba pridobiti še okoljevarstveno in vsa druga soglasja, odkupiti potrebna zemljišča, nato pridobiti gradbeno dovoljenje, izvesti razpise za izvedbo del in na koncu – kar je bistveno – odsek tudi zgraditi. »Po projektantski oceni bi sama graditev – ta bi namreč potekala pod prometom – lahko trajala najmanj eno leto, seveda od takrat, ko bi bil izbrani izvajalec uveden v delo oziroma bi pripeljal stroje na traso,« je pojasnil Koler. O kakšnem časovnem roku se torej pogovarjamo? »Računamo, da bomo najkasneje čez dve leti pridobili projekte in – kar je tudi zelo pomembno – okoljevarstveno dovoljenje; nadaljnje faze – to je izvedba in uspešnost razpisa za izvajalca gradbenih del in sama zgraditev – pa trenutno še niso zajete v planskih dokumentih. Okvirno se pogovarjamo o štirih ali petih letih,« je odvrnil Koler. Na novo naj bi sicer postavili dober kilometer protihrupnih ograj v obeh smereh avtoceste, obstoječe pa naj bi po potrebi zvišali oziroma prestavili.
