Razplet včerajšnjega naroka je opazno razveselil Franjo in Ivana Šiliha. Mariborski okrožni sodnik Janez Žirovnik je namreč nakazal, da bo ugodil njihovemu predlogu in bo v tem izjemno dolgotrajnem sodnem postopku znova zaslišal vseh devet sodnih izvedencev, ki so nekoč podali svoje mnenje o poteku zdravljenja Gregorja Šiliha.
Preveč prostora bi porabilo naštevanje vse sodnih faz, ki jih je v preteklosti že prehodila ta odmevna sodna saga. Naj omenimo, da je sodnik Žirovnik v tej zadevi že razsojal leta 2013 in v celoti zavrnil tožbeni zahtevek, s katerim sta zakonca Šilih terjala od slovenjgraške bolnišnice in od zdravnice Metke Epšek Lenart 66.626 evrov odškodnine. Njegovo sodbo je nedavno razveljavilo ustavno sodišče, vendar samo v delu, ki se nanaša na morebitno odškodninsko odgovornost bolnišnice. Sodba v zvezi z zdravnico pa je v celoti obstala.
Ustavni sodniki so zaznali ustavno kršitev in zadevo vrnili Žirovniku v ponovno odločanje, ker ni ugodil zahtevi Šilihovih po ponovnem zaslišanju avstrijskega izvedenca Petra Grabuschniga. Na včerajšnjem naroku se pooblaščenec tožnikov Franci Matoz ni zadovoljil zgolj z zaslišanjem Grabuschniga.
»Treba je zaslišati vse izvedence, ki so sodelovali v tem postopku,« je ocenil. Matoz bi jim predstavil tudi pričevanje že pokojnega zdravnika Tineta Velikonje, ki je bil v tej zadevi zaslišan kot priča. Pooblaščenec bolnišnice Andrej Kac je nasprotoval Matozovim predlogom, še posebej izvedbi kakršnega koli dokaza, povezanega z Velikonjo, ki se je samoiniciativno vključil v ta postopek na podlagi tega, kar je prej izvedel iz medijev.
»Sodišče je samo odprlo Pandorino skrinjico, ko je zaslišalo Velikonjo. Zakaj je to storilo, ni stvar moje presoje, ker se je to zgodilo, preden je zadeva prišla k meni,« je bil kritičen Žirovnik. Zanj je nesporno, da Velikonjev dopis ni izvedensko mnenje, je pa poudaril, da je sodišče dolžno obravnavati tudi njegove trditve. Zatem je odločil, da bodo najprej zaslišali avstrijskega strokovnjaka, potem pa morda tudi vse druge izvedence. »Cilj je ugotoviti resnico. Izvedba enega ali več dokazov ne more vplivati na zakonitost sodne odločbe,« je dejal Žirovnik in nadaljevanje postopka prestavil za nedoločen čas.
Tragedija Gregorja Šiliha se je začela 3. maja 1993, ko je s svojimi starši šel na pregled v slovenjgraško bolnišnico, ker se je slabo počutil. Zaradi koprivnice na koži, ki je dovoljevala sum alergične reakcije, mu je omenjena zdravnica dala vbrizgati zdravili, ki naj bi mu pozdravili – kot je ocenila – lažje alergično obolenje. Vendar sta zdravili pri 20-letnem Gregorju sprožili tako hudo reakcijo, da je že čez nekaj minut padel v anafilaktični šok, zaradi katerega se mu je ustavilo srce, po 16 dneh kome pa je preminil v ljubljanskem kliničnem centru. Sodna obdukcija je pokazala, da je imel mladenič vnetje srčne zaklopke.
