Znanstveniki nas vse bolj svarijo, da so podnebne spremembe dosegle dramatično raven, ki ne zadeva le neke oddaljene prihodnosti. Vse več sedanjih vročinskih valov, poplav, gozdnih požarov in orkanov pomeni, da ima globalno segrevanje za nas že zdaj hude posledice.
Naš svet izginja
Da svet, v katerem živimo, zaradi segrevanja ozračja izginja, med drugim kaže taljenje arktičnega ledu in beljenje 2600 kilometrov dolgega Velikega koralnega grebena severno od Avstralije, kar pomeni, da so tamkajšnje korale, ki so ključne za ohranjanje ekosistema v oceanu, obsojene na izumrtje. Omeniti je treba še izjemno vročino in sušo v Indiji, kjer temperatura dosega tudi 51 stopinj Celzija. Tudi v Avstraliji je bila v zadnjih mesecih jesen rekordno vroča. V prihodnosti naj bi bile pogostejše poplave, ki so samo maja hudo prizadele Šrilanko, Teksas, Francijo in Nemčijo. »Podnebne spremembe pomenijo, da bo več dežja, zaradi česar grozijo poplave,« je povedal Bob Ward z Inštituta za podnebne spremembe na London School of Economics.
»Posledice podnebnih sprememb, ki so nastale zaradi človekove dejavnosti, niso več nekaj komaj opaznega, ampak so postale otipljive in dogajajo se pred našimi očmi,« je za Guardian povedal profesor Michael Mann s Penn State University (ZDA). »Opozarjajo nas, da moramo nekaj narediti, sicer bo segrevanje ozračja doseglo nevarno raven, s katere ni poti nazaj.«
Pariški cilji nedosegljivi, razen…
Očitno bo treba radikalno spremeniti naš način življenja, če bomo hoteli doseči vsaj minimalne cilje decembrske pariške podnebne konference. Danes je povprečna temperatura na Zemlji 1,4 stopinje Celzija višja, kot je bila pred 130 leti. Potemtakem bi se lahko v naslednjih 84 letih povišala le še za 0,6 stopinje, da bi dosegli minimalni cilj pariške konference – povišanje temperature za največ 2 stopinji od konca 19. stoletja do leta 2100. Cilj, ki bi med drugim preprečil taljenje ledu na Antarktiki, je povišanje za največ 1,5 stopinje Celzija. A že minimalno povišanje bo težko doseči glede na to, da se je na primer povprečna aprilska temperatura, kot je zdaj ugotovila Nasa, v zadnjih 45 letih povišala za 1,1 stopinje.
Profesor Stefan Rahmstorf s Potsdamskega inštituta za raziskovanje posledic podnebnih sprememb je dejal: »Sedanje rekordne temperature kažejo, da bomo cilje pariške konference dosegli samo, če bomo zelo zelo hitro ukrepali. Upam, da ljudje počasi spoznavajo, da globalno segrevanje ni nekaj, kar bo prišlo, ampak nekaj sedanjega, tako da posledice občutimo že zdaj.«
»Dogaja se, da zapuščamo holocen, kar je geološko obdobje, ki je s svojim relativno stabilnim podnebjem omogočilo razvoj človeške civilizacije,« pojasnjuje Rahmstorf. »Tako smo lahko iznašli poljedelstvo in prenehali živeti kot nomadi. Lahko je prišlo do velikega povečanja števila ljudi, nastanka mest in vsega drugega, kar zahteva stabilno podnebje.«
Nevarni rekordi
Visoke temperature v zadnjih mesecih nikakor niso pojav stabilnega podnebja. Letos bo najbrž rekordno vroče leto, kar sta bili že lansko in predlansko. Torej bodo rekordna tri leta zapored!
Tudi britanski znanstvenik Bob Ward upa, da bodo rekordne temperature prepričale ljudi, da je treba zmanjšati emisijo toplogrednih plinov. »Posledice, ki smo jim priča zdaj, so šele začetek in vsaj še nekaj desetletij se bomo soočali z vse hujšo situacijo, tudi če bomo zdaj zmanjšali emisije toplogrednih plinov,« je pojasnil Ward. »Pri vseh teh rekordnih temperaturah imamo opraviti s situacijo, ki je še ni bilo. Tako ne vemo, kakšne bodo v resnici posledice. Gotovo bo veliko presenečenj, nekatera bodo prav neprijetna.«
