Zdaj naj bi ministrica, glede na njene izjave, odločitve, kot je imenovanje direktorja bolnišnice, prepuščala članom svetov zavodov in ministrstvo ob tem ne bi imelo nikakršne vloge. Koga zavaja? Pri tem se moramo spomniti njenega neuspešnega vztrajanja pri izboru prejšnjega kandidata za direktorja UKC Ljubljana. V drugem poskusu je svet UKC LJ izbral, vlada pa potrdila človeka, ki ne izpolnjuje kriterijev, ki jih je MZ postavilo kot pogoj, da lahko postaneš član sveta v bolnišnice. Še več! Izbrani novi direktor UKC LJ nima niti znanj iz upravljanja v javnem sektorju, kaj šele da bi imel kakršne koli izkušnje. Ob tem pa gospa ministrica izjavi, da je v bolnišnicah menedžment slab!
Zdaj, v primeru UKC Maribor, deluje drugače. V UKC MB so zamenjali enega najuspešnejših direktorjev slovenskih bolnišnic, ki je odstopil, z drugim, enako uspešnim. V razloge za odstop se ne bom spuščal, čeprav bi se lahko ob poznavanju razmer in težav, s katerimi se srečujejo direktorji bolnišnic.
Ob tem želim opozoriti na ponovno povsem drugačno oziroma že videno neresno ravnanje gospe ministrice na Onkološkem inštitutu (OI) LJ. Imam namreč informacije, da bo vladi za direktorico OI LJ v imenovanje predlagala Zlato Štiblar Kisić. To bo storila po tistem, ko se pol leta ni odločila za ta korak in je sama to imenovanje postavila pod vprašaj zaradi neupravičeno izplačanih nadur. Izpostavila je tudi ravnanje Štiblar-Kisićeve, ker je bilo plačilo osebno za njo narejenega pravnega mnenja izvedeno na račun OI LJ. Zakaj si je zdaj premislila? Na osnovi kakšnih argumentov, če je nadzor ministrstva za javno upravo oziroma njihovega inšpektorata nesporno ugotovil kršitve in se mora denar za nepravilno izplačane nadure vrniti? Kot je povedala sama, je opravila razgovor s kandidatko, ki jo je prepričala. O čem?
Po dostopnih informacijah je opravila še dodatne razgovore, med drugim tudi z dr. Erikom Brecljem. Kdo je torej dr. Brecelj? Javnosti je poznan kot tisti, ki je poklican za komentarje vsega, kar je narobe v zdravstvu. Postavlja se vprašanje, ali so vsi njegovi komentarji in stališča verodostojni. Ob tem do zdaj ni želel prevzeti nobene vidnejše vloge, s katero bi prevzel tudi odgovornost. Še več: zelo problematični so njegovo ravnanje in izjave, povezane z varnostjo bolnikov, nazadnje v Tarči 1. junija 2016. Vsekakor je na mestu vprašanje, del katerega kolesja je dr. Brecelj? Komu služi njegovo pojavljanje v medijih? Ali res deluje samo v prid bolnikov? Pri nas je veliko preveč takih, ki to delajo z besedami, ravnajo pa drugače. Tisti, ki dejansko želijo kaj spremeniti, so odstranjeni.
Živimo v času stalnih prevar javnosti s strani politike. Navsezadnje se spomnimo predvolilnih parol Mira Cerarja, tedaj kandidata za mandatarja, in njegovih obljub. V zdravstvu, enem najpomembnejših notranjepolitičnih področij, je enako. Politika stalno nekaj pripravlja, obljublja, sprememb v dobro bolnikov in zaposlenih pa ni. V medijih imamo vrsto kritičnih nastopov posameznikov, kot je recimo dr. Brecelj. In rezultat? Stvari gredo na slabše. Povsem upravičeno človek razmišlja, da nas politika in nekateri mediji vseskozi zavajajo.
Dr. Janez remškar, Ljubljana
