Konec aprila je na Malem Lošinju, v posebej zanj prenovljeni palači Kvarner na sami lošinjski promenadi, svoj dom našel Apoksiomen, več kot 2000 let stara bronasta skulptura. Palačo, ki je med domačini poznana predvsem po nekoč čudoviti plesni dvorani, zadnjih nekaj let pa je vidno propadala, so z obnovo, vredno dobre tri milijone evrov, popolnoma prilagodili glavni in edini zvezdi, 192 centimetrov in 300 kilogramov težkemu bronastemu atletu. Sama podoba muzeja je edinstven spoj antike in moderne dobe, v kombinaciji z značilnostmi lošinjskega arhipelaga.
Svetovni popotnik
V zadnjih letih je Apoksiomen prepotoval skoraj ves svet in bil razstavljen v številnih muzejih. Gostili so ga pariški Louvre, londonski Britanski muzej in Muzej Paula Gettyja v Los Angelesu, kjer so ga imeli možnost občudovati milijoni. Razstavljen je bil tudi v ljubljanskem Mestnem muzeju, samo v Firencah pa si je bronasti kip ogledalo 80.000 ljudi. Ponovno rojeni atlet z dna Jadrana je bil po restavraciji tudi nagrajen z evropsko nagrado Europa nostra. In čeprav so si njegovo stalno prisotnost želeli tako v Zagrebu kot Zadru, je na koncu vseeno našel svoj varni pristan v bližini najdišča, torej v palači Kvarner na Malem Lošinju.
Počival je na peščenem dnu, ujet med skalama
Creško-lošinjsko otočje je bilo zaradi velikega števila naravno zaščitenih zalivov, kamor so se lahko antične ladje zatekle pred nevihtami na morju, in zaradi umetno narejenega prekopa v Osorju, ki je v precejšnji meri skrajšal potovanja med severno in južno Evropo, zelo pomembno v pomorskem prometu antičnih civilizacij. Na eni od takšnih rimskih ladij se je v 1. stoletju pojavil tudi bronasti kip Apoksiomena, ki ga je posadka med reševanjem ladje v nevihti vrgla v morje. Potem ko je več kot 2000 let živel na peščenem dnu morja med otočkom Vele Orjule in otokom Lošinjem, ga je povsem po naključju, med potapljanjem leta 1996, našel belgijski turist Rene Wouters, ki je s fotoaparatom na globini 45 metrov sledil ribam. Na peščenem dnu med dvema skalama je najprej opazil človeško glavo. Zelo hitro se je izkazalo, da gre za kip, ki je obtičal med skalama in katerega desna stran, del hrbta, glava, vrat in noge, je bila zasuta s peskom in muljem. Najdba je bila Ministrstvu za kulturo Republike Hrvaške prijavljena šele dve leti kasneje, leta 1999 pa so ga na površje spravili policijski potapljači ter strokovnjaki ministrstva za kulturo in zadrskega arheološkega muzeja. Celotno »reševanje« bronastega atleta si obiskovalci muzeja lahko ogledajo v 15 minut trajajočem dokumentarnem filmu (v hrvaščini, z angleškimi podnapisi) v sobi, ki je po stenah in stopnicah, namenjenih sedenju, prekrita s čudovitimi tapiserijami z morskimi motivi.
Mladi atlet z žalostnim pogledom
Antični kip Apoksiomena prikazuje mladega atleta, kako s strgalom s svojega telesa čisti olje, prah in pot po končanem tekmovanju ali vadbi. Kip je izdelan iz brona in je od do zdaj najdenih osmih izvodov Apoksiomena najkakovostneje in najceloviteje ohranjen primerek in drugi narejen iz bakra. V muzeju so še posebno ponosni, da so ob kipu našli tudi njegov podstavek, ki je sploh edini ohranjeni. Kljub temu da naj bi v originalu Apoksiomen v desni roki držal strgalo v obliki srpa za čiščenje prahu in potu z naoljenega telesa, tega v morju niso našli. Ravno tako ga niso želeli »umetno« dodati. Kip je bil najverjetneje izdelan po podobi prototipa, ki ga je sredi 4. stoletja pred našim štetjem naredil Daip, sin najbolj znanega grškega kiparja Lizipa.
In še ena znamenitost oziroma skrivnost, ki jo je Apoksiomen prinesel s seboj na površje. Med restavriranjem so naleteli na še eno zanimivost. Organski material, ki so ga očuvale generacije glodalcev v notranjosti kipa, kaže na dejstvo, da je Apoksiomen nekaj časa ležal pozabljen na zemlji, nato pa je sredi 2. stoletja našega štetja odšel na pot proti neznanemu cilju. Kdo ve, morda ravno v Osor, ki je danes pravzaprav muzej na prostem.
