Na fizično in duševno zdravje vplivajo tudi okolje in življenjske razmere, poudarjajo raziskovalci ljubljanske fakultete za socialno delo, ki se po naročilu Mestne občine Ljubljana že pred dvema letoma lotili izdelave zdravstvenega profila Ljubljane. Pod drobnogled so vzeli tako imenovane družbene determinante zdravja – od dostopa do osnovne infrastrukture, stanovanjskih pogojev, zdravstvenih storitev do pitne vode in gmotnega položaja.
Zelene površine in avtomobili
»Ljubljana ima močne značilnosti velikega mesta,« poudarja vodja raziskave dr. Vesna Leskošek, dekanka fakultete za socialno delo. Po njenih besedah imajo Ljubljančani in Ljubljančanke več svobode pri izbiri življenjskega sloga in posledično je v prestolnici med drugim opazna večja pluralnost oblik življenjskega bivanja. Več je enostarševskih družin, družin brez otrok, predvsem pa Ljubljana izstopa po številu enočlanskih gospodinjstev.
Kot bistveno prednost so anketiranci in raziskovalci izpostavili tudi dobro dostopnost do osnovnih storitev in razvejan sistem zdravstvenih domov. Kar morda ni tako tipično za velika mesta, je pa pomembno za zdravje, imajo v Ljubljani prebivalci tudi dober dostop do rekreativnih površin. Statistično naj bi bilo kar 560 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca, so spomnili na okrogli mizi ob predstavitvi publikacije Zdravstveni profil Mestne občine Ljubljana. Na drugi strani pa si anketiranci, ki jih je bilo zaradi slabe odzivnosti na koncu le 330, želijo boljših kolesarskih povezav – in ne le v središču mesta.
Sicer se ljudje v Mestni občini Ljubljana gibajo več in se prehranjujejo nekoliko bolje, kot velja za Slovenijo, povzemajo raziskovalci, toda še vedno je velik delež tistih, ki niso aktivni. Hiter tempo življenja, ki je bistvena slabost življenja v velikem mestu, velik del ljudi sili k uporabi osebnih avtomobilov, bližnjice ubirajo tudi pri prehrani in vse to ima vpliv na zdravje. V Ljubljani je nekoliko višji odstotek smrti zaradi bolezni srca in ožilja, tudi anketirancem so najpogosteje diagnosticirali visok krvni tlak in povišan holesterol.
Zdravje je povezano z bivalnimi razmerami
Za velika mesta na splošno velja, da so ljudje v njih bolj odtujeni, da nimajo podpore, toda dr. Leskoškova to prepričanje zavrača: »Raziskave vedno znova kažejo, da ni tako. Ljudje imajo v velikih mestih veliko več možnosti. Četudi nimajo dobre mreže znotraj širše družine, se v svojem širšem okolju udejstvujejo in povezujejo z drugimi ljudmi. Ljudje v Ljubljani imajo močna socialna omrežja.« Civilna družba je tako pomemben steber tudi na področju zdravja. »Države z veliko nevladnimi organizacijami imajo boljše rezultate na področju zdravja. Ljudje, ki so člani teh organizacij, bolj skrbijo za svoje zdravje,« potrjuje tudi dr. Franci Zalar iz Društva za zdravje srca in oživlja.
V raziskavi Zdravstveni profil Mestne občine Ljubljana se je pokazala tudi močna povezava med tem, kako so ljudje zadovoljni s svojim življenjem, in kakšno je njihovo zdravje. V Ljubljani, kjer je materialni status ljudi boljši kot na splošno v Sloveniji, je kar 73,5 odstotka vprašanih izrazilo zadovoljstvo s svojim zdravjem in kakovostjo življenja in v primerjavi s podatki o samooceni zdravja za Slovenijo so Ljubljančanke in Ljubljančani precej bolj zadovoljni.
»Zdravje je statusno pogojeno. Ljudje slabšega zdravja imajo več težav v življenju. Pokazala pa se je tudi močna povezava s stanovanji. Ljudje, ki so nezadovoljni s svojimi stanovanjskimi razmerami, so ocenili svoje zdravje slabše kot ljudje, ki imajo boljše bivalne razmere,« je sklenila dr. Leskoškova in nakazala na glavni izziv prestolnice. Veliko razliko med potrebami in zmogljivostmi potrjuje tudi direktor mestnega stanovanjskega sklada Sašo Rink. »Trajna in varna nastanitev je osnovni pogoj za zdravje družbe in posameznika,« je prepričan Rink, ki pogreša večjo aktivnost države na stanovanjskem področju. Sami zmorejo pridobili le 120 stanovanj na leto, medtem ko je prosilcev za neprofitna stanovanja okoli 4000.
