Ko so dnevi vse daljši in sončnejši in ko začne v zraku dišati ter so polja pisana zaradi raznobarvnih cvetov, se na posestvu Histria Botanica začnejo pripravljati na destilacijo in na prve, težko pričakovane kapljice hidrolata in eteričnih olj. Prva je vedno melisa. Že na samem začetku sta Jana Bergant in Matej Turin verjela, da rastejo v dolini reke Dragonje rastline z veliko vsebnostjo aromatičnih spojin.
Poslovni izziv in predvsem ljubezen do narave in raziskovanja ter iskanja starih avtohtonih rastlin sta ju gnala, da sta po dveh letih leta 2015 že destilirala okoli šest ton različnih zelišč in dišavnic. Iz njih sta pridobila pet ton hidrolata in 30 litrov eteričnega olja. In čeprav velja posestvo za razmeroma majhno in se ga zagotovo ne da primerjati z ogromnimi nasadi v Franciji, Španiji in Italiji, sta Matej in Jana na svoje njive več kot upravičeno ponosna.
Lokalna vzgoja rastlin
Želja, da v dolino reke Dragonje ponovno prineseta in zasadita pozabljena avtohtona zelišča in dišavnice, ju je gnala k raziskovanju po istrskih vaseh. Tako lahko na njuni njivi zasledimo meliso, rman, šetraj, lovor, cipreso, istrsko sivko, rožmarin in smilj, v bližnji prihodnosti pa imata namen ob makadamski poti posaditi tudi pravi botanični vrt, saj si želita ljudi izobraževati tudi na področju zelišč. In čeprav lahko na vsakem koraku Istre in globlje tudi na Krasu občudujemo močno vijolično obarvane cvetove sivke, ta, kot pravi Turin, ni tista prava. »Je lepa na oko, tudi diši, vendar za pridelavo avtohtonega eteričnega olja in hidrolata iz istrske sivke ni prava,« razloži. »Kar nekaj časa sva jo iskala in jo na koncu le našla v Kopru, na vrtu domačina. Iz enega majhnega grma, ki nama ga je prijazno odstopil, sva naredila potaknjence.«
Vse rastline, ki jih Jana in Matej pridelujeta, so vzgojene iz semen ali potaknjencev, ki so skrbno izbrani. »Ravno tako pri pridelovanju in predelovanju zelišč in dišavnic dosegamo vse ekološke standarde, vse rastline tudi ročno posejemo,« pove Jana in doda, da zaradi vrhunske kakovosti končnega izdelka, torej hidrolata in eteričnih olj, rastline pobirajo vedno v času njihove najboljše zrelosti in v sončnem vremenu, saj takrat vsebujejo najvišjo stopnjo aromatičnih snovi. Da je resnično tako, redno opravljajo analize rastlin, ki pokažejo vsebnost učinkovin, tesno sodelujejo tudi s strokovnjaki fakultete za farmacijo in šole za aromaterapijo.
Pri destilaciji dobrodošla vsaka roka
Zagnana posestnika sta pred nekaj meseci odkupila domačijo na Kortini, pod vasjo Krkavče. Čeprav leži precej na samem, morda celo na odročnem mestu, sta, kot pravita, v osrčju rastišč zelišč in dišavnic Istre. »Na novi domačiji sva najprej postavila destilator, ki sem ga naredil sam,« pove Turin. »Ko prvič zadiši iz njega, ko pritečejo prva kapljice hidrolata in eteričnega olja, je pri nas čisto poseben dogodek. Je čas, ko se začne glavna sezona destilacije zelišč in dišavnic.« Prikazi destilacij bodo zdaj pri Histrii Botanici potekali praktično vsak dan, večinoma v dopoldanskem času. »Vsak, ki ga destilacija in uporaba zelišč in dišavnic zanimata, je dobrodošel. Tudi ta konec tedna bomo destilirali meto, ki jo bomo prej tudi pobrali. Meta mora biti sveža, ko jo vržemo v kotel,« pove Jana in doda, da gostje ne bodo lačni. »Vedno se na štedilniku najdejo domači bobiči in fokača, ki jo pripravljam iz moke gennaro,« še pove. Gre za moko rumene barve, žito pa je že pred desetletji izumrlo v Istri. »Šele v Italiji sva našla botanika, ki je vedel za to žito in nama ga tudi osebno pripeljal, saj je bil navdušen nad najino vizijo o obujanju starih sort,« pove Turin in doda, da imata tudi srečo, da jima rumeno žito zmeljejo v majhnem pazinskem mlinu.
Hidrolati primerni za vsakogar
Kot smo že omenili, te dni na posestvu destilirajo meto. Vse več energije Jana in Matej vlagata tudi v samo prepoznavnost hidrolatov. »Treba je vedeti, da hidrolat ni čak in tudi ne razredčena voda,« razloži Jana. Nekateri mu pravijo celo rožna voda, ampak to ime je precej zavajajoče, ker ni samo iz rož. Pogosto se tudi navaja aromatična voda. V strokovni literaturi lahko zasledimo, da imajo hidrolati, ki so v čisti obliki, torej brez brez dodatkov, in kakovostno destilirani, terapevtske lastnosti, ne le za kožo, saj se lahko tudi pijejo. »Predvsem pa je v primerjavi z eteričnimi olji uporaba hidrolatov mnogo preprostejša, tudi varnejša,« opozarja Jana. Pove, da bodo v bližnji prihodnosti na posestvu v sodelovanju z Ano Ličina, strokovno vodjo šole za aromaterapijo, pripravili poletno šolo, v kateri bodo med drugim pripravili tudi delavnice nabiranja samoniklih rastlin in divjega gurmanstva ter se kakopak seznanili tudi s samo uporabo eteričnih olj in hidrolatov.
