Med skupno vajo NATO v Baltiku so ruski hekerji vdrli in ugasnili spletno mesto finskega ministrstva za obrambo in vdrli v elektronski nabiralnih nizozemske komisije, ki preiskuje sporno letalsko nesrečo malezijskega letala.
Hekerji iz Savdske Arabije so napadli svoje iranske nasprotnike, onesposobili spletišče iranskega statističnega urada, nakar so Iranci odgovorili z onesposobitvijo spletnega mesta savdskega ministrstva za zunanje zadeve.
Incidenti so nepovezani, a vendar opozarjajo na zaskrbljujoč trend – vojna že dolgo ni več samo fizična, temveč se dogaja tudi v kibernetskem prostoru, kjer namesto pušk, tankov in letal streljajo programski ukazi, skripte in virusi.
Izjeme postajajo pravila in posamezni kibernetski izpadi iz preteklosti vedno bolj postajajo stalnica vojaških provokacij in spopadov med različnimi skupinami in državami po celem svetu. Logika kibernetskih spopadov se razlikuje od vojskovanja za fizično ozemlje, žrtve so lahko veliko večje, vojne pa veliko bolj nevidne. Posledično se mora spreminjati tudi razumevanje za obrambo pomembnih področij, lokacij in infrastrukture, ki jo je potrebno varovati.
Da bi se to zgodilo, mora kibernetska varnost in vojskovanje postati politična tema. Da se poslanke in poslanci na to ne spomnejo samo takrat, ko ocenijo, da jim bo to prineslo točke v politikantskih bitkah med opozicijo in koalicijo oziroma drugo interesno skupino. Da o tem razmišljajo celostno in na dolgi rok. Da to področje vzamejo resno – kot da bi šlo za socialno politiko.
Da bi se to zgodilo, moramo v kibernetskem svetu prepoznati resno ekonomsko okolje, resen političen dejavnik in resen varnostni problem, ki ga nepridipravi izkoriščajo predvsem zato, ker ga lahko. Ker odgovorni kibernetsko varnost zaenkrat razumejo samo kot strošek, od katerega ni večjih koristi. Ker odgovorni še vedno igrajo loterijo in stavijo na velikost kibernetskega sistema, kjer je možnost zadetka nizka.
A če samo pogledamo primere iz uvoda te kolumne – ameriške volitve, vojaške vaje NATO zveze in ministrstva po celem svetu – lahko hitro vidimo, da je to igra z visokimi vložki in konkretnimi posledicami. Mogoče je kibernetsko orožje res tišje od konvencionalnega, a to ne pomeni, da ga lahko kar ignoriramo.