V dobrodelnih organizacijah se vsak dan srečujejo s posamezniki, ki trpijo zaradi družbene neprilagojenosti, specifičnih osebnih okoliščin in nerazumevanja okolja; strpnost do drugačnosti je zato po logiki stvari vgrajena v same temelje njihovega delovanja. A kot kaže dogajanje v slovenski Karitas, za strpnost do istospolnih veljajo posebna pravila.
V župnijski Karitas na ljubljanskem Viču so svoji dolgoletni sodelavki, upokojeni sodnici okrožnega sodišča Bojani Istenič in verni materi geja dali na poseben način vedeti, da ji v njihovi organizaciji ni mesta. Na njeno prošnjo, naj se vendar izrečejo o njenem sodelovanju v Karitas, so odgovorili – z molkom. Njena aktivna podpora pravicam istospolnih je bila očitno le prehuda ovira. Isteničeva je zato nedavno vrnila ključe od prostorov Karitas ter tajnici Ani Šutič in nekdanjemu viškemu župniku p. Marjanu Čudnu zaželela vse dobro. Ne brez grenkobe.
Zamrznila članstvo
Kot smo v Dnevniku poročali februarja letos, se je Isteničeva, 19 let prostovoljka pri Karitas in že drugi mandat predstavnica te organizacije v Župnijskem pastoralnem svetu, znašla v cerkveni nemilosti zato, ker je javno podprla zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Po mnenju nekaterih vplivnih članov v župniji, tudi župnika, je z javnim nasprotovanjem katoliškemu nauku sama postavila pod vprašaj svoje cerkvene funkcije. Zato je Isteničeva svoje članstvo v Karitas v dogovoru z župnikom »zamrznila« do uradne odločitve.
Na ljubljanski nadškofiji so dali vedeti, da so cerkvene funkcije Isteničeve sporne. V odgovoru Dnevnikovemu novinarju Blažu Petkoviču so februarja letos pojasnili, da so v skladu s 512. kanonom zakonika cerkvenega prava in 10. členom statuta župnijskega pastoralnega sveta v njem lahko »katoliški laiki, ki so v polnem občestvu s Katoliško cerkvijo ter jih odlikujejo trdna vera, nravno življenje in razsodnost«, in torej sprejemajo in zagovarjajo katoliški nauk. Glede Isteničeve so zapisali, da je »javno nasprotovala katoliškemu nauku o zakonski zvezi«, kar pa »ne pomeni, da je s tem izključena iz župnijskega občestva in da ne more dobrodelno delovati«. Kakšen naj bi bil nadaljnji položaj Isteničeve v Karitas, v nadškofiji konkretno niso pojasnili, so pa med vrsticami namignili, da je glede tega pomembno mnenje članov Karitas in da je zato »vsekakor potrebno, da gospa razume razpoloženje znotraj posamezne župnijske skupine«.
Isteničeva je razpoloženje »razumela« in, kot rečeno, sklenila počakati na uradni odgovor župnika ali tajnice Karitas Ane Šutič. Minili so štirje meseci, odgovoril ji ni nihče. Po zatrdilih sina, Mihe Isteniča, so se v ozadju dogajali razni tajni sestanki, a »izkazalo se je, da so člani razdvojeni, vodja pa neodločna«. Sodu je izbila dno nedavna prireditev v čast sodelavkam in sodelavcem viške Karitas, na kateri so članom podelili tudi priznanja za požrtvovalno delo. »Mame niso povabili, ker ji Šutičeva kljub opozorilom članov in članic ni želela poslati vabila. Tudi priznanje se je 'čudežno izgubilo'. Mama se je zato odločila, da zapusti Karitas,« nam je še povedal Miha Istenič.
Bojano Istenič vsi cenijo, toda...
Župnik Marjan Čuden, ki je medtem postal provincial frančiškanov, je nekatere očitke zanikal. Jubileje župnijske Karitas praznujejo vsakih pet let, priznanja pa podeljujejo le aktivnim članom, kar Isteničeva ni bila, saj je že izstopila. Vabil članom pa da sploh niso pošiljali. Za svoj (štirimesečni) molk je zapisal, da ni bil znamenje ignorance, »ampak neželenega dejstva, da se naš prijateljski način komuniciranja spreminja v javno polemiko«, debate prek medijev pa si ne želijo. K temu je dodal: »Še vedno verjamemo v zaseben pogovor in sodelovanje, ampak prej si moramo povrniti zaupanje.« O Bojani Istenič je zapisal, da je »zgledno in lepo sodelovala« z župnijsko Karitas, da njeno požrtvovalno delo cenijo ter da je še vedno dobrodošla v cerkvi in župniji. Na naše eksplicitno vprašanje, ali nekdo, ki ima v nekaterih rečeh mnenje, ki ni skladno s cerkvenim naukom, res ne more delovati v Karitas, pa je pitijsko odgovoril, da lahko, toda »po normah, ki so potrebne za take vrste delovanja: v zaupanju in dobronamernosti«.
Podobno je odgovorila tudi tajnica Karitas Ana Šutič. Bojano Istenič imajo radi, cenijo jo in spoštujejo, je zapisala, a težave imajo »z vprašanjem medsebojnega zaupanja«. Člani viške Karitas si namreč »do danes nismo znali soglasno odgovoriti na to vprašanje«. Zavzemanje za pravice istospolnih oseb je za cerkveno dobrodelno organizacijo očitno pretrd oreh. Kot rečeno, Isteničeve njihov odgovor ne zanima več.
