Nekdanji ljubljanski nadškof in prefekt rimske kongregacije za redovnike dr. Franc Rode je doslej tako kot preostali trije kardinali nosil naslov kardinal diakon. Ta naziv nosilcu omogoča, da na znamenitem balkonu napove papežev blagoslov urbi et orbi za božič in veliko noč, kar je dr. Rode storil že nekajkrat in česar torej po novem ne bo mogel več početi. Naziv kardinal duhovnik kakšnih novih zadolžitev po naših informacijah Rodetu ne prinaša. Podelitev novega naslova tudi ni izraz kakšne posebne papeževe naklonjenosti, trdijo naši sogovorniki iz cerkvenih vrst. Ob tem poudarjajo, da je papež svoj odnos do Rodeta najbolj jasno izrazil s tem, da ga je kot prefekta umaknil takoj po upokojitvi (po izpolnjenem 75. letu starosti). V Rimu je namreč precej običajno, da upokojeni prefekti kongregacije vodijo še vsaj dve leti po upokojitvi.
Razlika zgolj formalne narave
Obstoj treh stopenj znotraj kardinalskega zbora – tretji naslov je kardinal škof – izvira iz časov, ko so bili najtesnejši papeževi sodelavci predvsem rimski diakoni, duhovniki in bližnji škofje. Danes je ta razlika med redovi kardinalov zgolj formalne narave, odmev tisočletne zgodovine svetega kolegija, so včeraj povedali na radiu Vatikan. Pomembno je tudi, da kardinal diakon za novi naziv sam zaprosi.
Za radio Vatikan je dr. Rode med drugim povedal: »Prehod iz kardinala diakona v kardinala prezbiterja je normalen prehod za tiste, ki želijo. Jaz sem vložil prošnjo, da me promovirajo na drugo stopnjo, torej na stopnjo kardinala prezbiterja, vendar s tem, da ohranim isto titularno cerkev sv. Frančiška Ksaverija v Garbatelli tukaj v Rimu … Moram reči, da je ta promocija, če hočemo tako to imenovati, nekako redna pot kardinala po desetih letih. S tem me pravzaprav še bolj povezuje s svetim očetom kot njegovim bližnjim sodelavcem, svetovalcem, človekom, ki ima kot kardinal najlažji dostop do njega.«
