Na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ minuli petek se je zgodil fiasko, ki močno odmeva še zlasti na Obali. Ko je Marko Jazbec, prvi mož SDH, pred poslanci govoril o nesprejemljivo visokih stroških dela v Luki Koper v obdobju od leta 2016 do 2020, je predstavil podatke iz dokumenta NLB z naslovom »Analize: Luka Koper, d. d. – Pred novim investicijskim ciklom«, namenjenega delniškemu trgu.
Kot trdi Stojan Čepar, delavski direktor v Luki Koper, naj bi se v dokumentu »čudežno« zamenjale številke, in sicer tako, da so se v stolpcu stroški dela znašli podatki iz stolpca amortizacija. »S tem je Marko Jazbec člane komisije, državni zbor in vso slovensko javnost želel še enkrat prepričati, da so se zaposleni vgradili v petletni načrt z neupravičeno rastjo plač, kar absolutno ni res. Plače so v Luki Koper neposredno vezane na rast produktivnosti, kar pomeni, da rast prometa in prihodkov ne zadostuje za povečanje plač, če zaposleni ob tem ne povečamo tudi učinkovitosti,« poudarja Čepar.
Hkrati je prepričan, da v SDH vodijo tabelo poslovnih kazalcev Luke Koper, zato je sklicevanje na analize NLB zavajanje in nespreten poskus prikrivanja lastnih napak. Čepar trdi, da je bil Marko Jazbec v sredo, 15. junija, torej dva dni pred sejo parlamentarne komisije, na sestanku z upravo Luke Koper, kjer je izrecno in večkrat poudaril, da stroški dela v družbi niso problematični.
NLB: Oprostite, šlo je za tehnično napako!
NLB je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila pojasnilo o podatkih o poslovanju Luke Koper in poudarila, da se je zgodila tehnična napaka pri prenosu v dokument. Banka je analizo o Luki Koper sicer popravila, vendar v banki poudarjajo, da »tehnična napaka v ničemer ni vplivala na oblikovane napovedi prihodkov in stroškov ter ne vpliva na ocenjeno vrednost podjetja in preostale ugotovitve analize«. NLB tako ne prevzema odgovornosti glede suma tržne manipulacije in zlorabe notranjih informacij. V NLB še opozarjajo, da so njihove analize podjetij namenjene le informiranju strank, ki se ukvarjajo z naložbami v vrednostne papirje, v druge namene pa naj se analize ne bi uporabljale.
Dragonja: Oprostite, gospa prva nadzornica!
Državni sekretar Metod Dragonja, ki je na parlamentarni komisiji govoril o prenizkem donosu na kapital Luke Koper v primerjavi z drugimi evropskimi pristanišči, je očitno operiral s podatki o donosnosti iz obdobja 2011, 2012 in 2013, čeprav je imel na voljo podatke za leti 2014 in 2015. Dragonja je v parlamentu namreč poudaril, da je donos na kapital Luke Koper na ravni 2,5 odstotka, srednja povprečna donosnost primerljivih pristanišč v evropskem prostoru 6,3 odstotka, najboljša pristanišča pa imajo donos prek 9 odstotkov. V Luki Koper odgovarjajo, da so podatki za leto 2014 in 2015 bistveno drugačni, saj je donos na kapital družbe leta 2014 znašal 10,7 odstotka, lani 10,9 odstotka, v prvem kvartalu letošnjega leta pa 15,4 odstotka.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi se Dragonja prvi nadzornici Luke Koper Žnidaršič-Kranjčevi po elektronski pošti že opravičil, češ da je šele kasneje od SDH dobil novejše podatke o donosnosti kapitala družbe. Hkrati naj bi prvi nadzornici tudi dejal, da bi ji moral SDH pravzaprav čestitati za tako dobre poslovne rezultate Luke Koper.
