Sodeč po fotografiji, ki jo je v nedeljo objavil avstrijski časnik Kleine Zeitung, so bili v mariborski nadškofiji zelo zadovoljni s sklenjenim poslom, s katerim bi več sto hektarjev cerkvenih vinogradov in gozdov romalo v avstrijske roke. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl se je široko nasmejan in s pisalom v roki naslanjal na debel sveženj dokumentacije, ob njem pa se je enako prešerno v fotoaparat nasmihal sivolas gospod, avstrijski premožnež Alfred Riedl. Večmilijonski posel, sklenjen in podpisan 16. marca, se je čez dva meseca grenko izjalovil. Zemljišča ostajajo v slovenski lasti.
Brata Alfred in Norbert Riedl sta leta 1975 v avstrijskokoroškem Šentvidu (St. Veit) ustanovila urarstvo Jacques Lemans, ki je v desetletjih osorej preraslo v velik in zelo uspešen proizvodni obrat z več kot 300 zaposlenimi. Alfred Riedl je leta 2013 kupil ruševino gradu Taggenbrunn in v neposredni bližini zgradil novo vinsko-turistično posest, specializirano za pridelavo penečih vin. Na 40 hektarjih koroških vinogradov graščak ne zmore pridelati dovolj grozdja za izpolnitev svojih vinarskih ambicij. Dodatne vinogradniške površine je Riedl, ki je v vinarski projekt vložil že 30 milijonov evrov, želel pridobiti v štajerski Sloveniji in se tudi tukaj lotiti pridelave penin.
Primernega prodajalca slovenske zemlje je našel v Mariboru. Prezadolžena Nadškofija Maribor je Riedlu ponudila v prodajo približno 500 hektarjev zemljišč, poleg vinogradov in gozdov še številna druga kmetijska zemljišča in parcele. Cena: približno šest milijonov evrov.
Preprečili razpravo o razprodaji slovenske zemlje
Pri tovrstnih preprodajah zemljišč ima sklad kmetijskih zemljišč in gozdov predkupno pravico. Večinoma se država v te posle ne vmešava, v tem primeru pa je sklad izkoristil svojo zakonsko pravico, in sicer dan, preden bi kupoprodajna pogodba med Riedlom in nadškofijo postala pravnomočna. Sklad bo nadškofijske nepremičnine odkupil za več kot pet milijonov evrov. Na skladu so potrdili, da so izkoristili predkupno pravico, podrobneje pa posla niso komentirali.
Za kako izjemen posel sklada gre, pričajo podatki iz objavljenih zaključnih poročil. Sklad je v letu 2013 odkupil 59 hektarjev, v letu 2013 pa dobrih 110 hektarjev kmetijskih zemljišč, za kar je skupno plačal 2,27 milijona evrov. V dveh letih je torej sklad za odkupe namenil manj kot polovico zneska, kolikor naj bi po poročanju Kleine Zeitunga odštel za zemljišča Nadškofije Maribor.
Zato je smiselna Riedlova domneva, da je država skušala s to potezo preprečiti politično neprijetno razpravo o razprodaji zemljišč tujcem. Nad potezo sklada je bil sprva zelo razočaran, zdaj pa na dogodek gleda z nasmejanim in solznim očesom. Medtem se je že dogovoril, da bo v bližini svoje graščine zasadil nov 3,5 hektarja velik vinograd. Časniku Večer, ki je na svoji spletni strani včeraj povzel zgodbo, je potrdil dogovarjanje z Riedlom. Ali je bilo res že vse podpisano, pa ni povedal. V telefonskem pogovoru za Dnevnik pa je Cvikl trdil, da ne ve niti, koliko hektarjev zemlje je s svojim podpisom prodal Riedlu, niti pogodbene cene se ni spominjal. »Pošljite vprašanja. Nisem pravnik. Na to morajo odgovoriti tisti, ki poznajo zadevo, jaz se ne bi rad zapletel,« se je izgovarjal nadškof.
