Rekonstrukcija Zaloške ceste, ki poteka na odseku od vzhodne ljubljanske obvoznice do Zadobrovške ceste, Poljčane vnovič razburja. A tokrat ne zaradi neposrečenih prometnih rešitev mestnih načrtovalcev, temveč zaradi japonskega dresnika. Ta se je razbohotil na bodočem zelenem pasu, ki ločuje vozišče in kolesarsko stezo. Domačin Miran Poljšak nas je opozoril, da je ta invazivna tujerodna vrsta, ki je tudi sila trdovratna in se ne pusti odgnati kar tako, pognala vzdolž celotne trase že obnovljenega odseka.
Na občini zavračajo teorijo zarote
Poljšak se sprašuje, ali ni nemara kdo namenoma podtaknil kontaminirane zemlje, da bi mestni občini nakopal dodatne stroške, sam pa bi pri tem bogato zaslužil. A na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet, kamor se je bralec tudi obrnil za pojasnila, zavračajo njegovo teorijo zarote. Pravijo, da so s prisotnostjo dresnika v na novo humiziranih površinah ob Zaloški cesti seznanjeni in da se je ta pojavil skupaj s humusom, ki je bil izkopan ob širitvi ceste. Zemlja torej ni bila pripeljana, trdijo na mestni občini, kjer si tudi ne belijo glave s stroški, saj mora nebodijetreba rastlino odstraniti izvajalec del. Ta mora namreč v skladu s pogodbo zagotoviti neoporečno zemljo. »Glede na prisotnost japonskega dresnika je izvajalec dobil navodilo, da ga mora v celoti odstraniti. V večji meri je to že storil, toda odstranjevanje dresnika je postopek, ki bo trajal do konca gradnje, saj ga žal ni mogoče odstraniti naenkrat,« so pojasnili na mestnem oddelku za varstvo okolja.
Če bi redno kosili, ne bi bilo dresnika
Glede na to, da se japonski dresnik zelo intenzivno širi predvsem z zemeljskimi deli, so na mestni občini sprejeli tudi odločitev, da bodo poslej v vse pogodbe, ki vsebujejo zemeljska dela, dodali zavezo, da je izvajalec dolžan priskrbeti neoporečno zemljo brez invazivnih tujerodnih rastlin. Med problematične so na mestni občini poleg japonskega dresnika uvrstili še češki in sahalinski dresnik, orjaško zlato rozgo in njeno kanadsko različico, topinambur, okrasne severnoameriške vrste iz rodu aster, deljenolistno rudbekijo, verlotov pelin in pelinolistno ambrozijo. »Gre za invazivne tujerodne rastline, ki se razmnožujejo vegetativno ali s semeni, ki ne potujejo na daljše razdalje. Če se izkaže, da so iz zemljine odgnale naštete invazivne rastline, je izvajalec dolžan na svoje stroške odstraniti vso kontaminirano zemljino in priskrbeti novo, neoporečno,« so odločni na mestni občini.
Direktor Botaničnega vrta Ljubljana dr. Jože Bavcon pravi, da se takšne stvari ne bi dogajale, če bi se z zemljo gospodarilo, se pravi če bi se travnike kosilo, kot se jih je včasih. »Največja težava pa nastane, če pustite, da se rastlina razvije do treh metrov. Takrat si nabere toliko zaloge, da bo odgnala, četudi jo potem pokosite. Treba je torej redno kositi. S košenjem namreč rastlino hiramo.«
Po močnem dežju, kot smo mu bili priče v zadnjih dneh, bi se lahko dresnika po besedah dr. Bavcona lotili tudi z ruvanjem korenik. »A vedno jih bo nekaj ostalo v zemlji, saj je rastlina izredno trdoživa. Če površine še niso zatravljene, kot je to v primeru Zaloške ceste, pa je najbolj enostavno, da se uporabi bum efekt, se pravi škropivo, ki sicer odnese vse rastline, ampak čez nekaj časa se lahko zaseje trava,« je neekološko različico predstavil Bavcon.