Ležarino oziroma novo nadomestilo za bančno storitev hranjenja denarja na računu je za podjetja, kot smo pisali včeraj, pri nas prva uvedla NLB. Prihodnji petek ji bo sledila še Abanka, a pričakovati je, da ne bosta ostali edini. Po kuloarjih je namreč slišati, da se v drugih bankah olajšano veselijo, ker s to potezo niso bili prvi. Tako se bo (morebitni) gnev komitentov v veliki meri že izpel na največji finančni ustanovi pri nas.

Pri uvedbi ležarin se sicer pojavlja vrsta vprašanj. Se bo zaradi novega stroška začela selitev denarja z vlog na vpogled in nizko obrestovanih depozitov iz bank ter kam? V sefe, morda v druge vrste naložb? Bodo morali ležarine plačevati tudi mali komitenti oziroma fizične osebe? Koliko denarja bodo na tak način izpulili svojim deponentom? Natančnega odgovora na večino vprašanj ni. Bančniki se izmikajo. Kljub znani višini nadomestila nočejo oziroma ne morejo ugibati o ravnanju svojih komitentov in morebitnem preusmerjanju njihovih presežnih sredstev v druge oblike naložb. O uvedbi ležarin za fizične osebe pa menda v bankah v tem trenutku ne razmišljajo. Za zdaj tako velja, da zato, ker imamo v banki na svojem računu shranjen denar, mali komitenti, ki se nam zaradi rekordno nizkih pasivnih obrestnih mer sploh ne splača vezati denarja, ne bomo dodatno »kaznovani« še z ležarinami. Bomo pa namesto tega zelo verjetno deležni podražitev obstoječih bančnih storitev.

Resnici na ljubo je treba povedati, da so se od leta 2014, ko je Evropska centralna banka začela strošek ležarin zaračunavati poslovnim bankam, banke v EU že odločile za tovrstno skubljenje svojih komitentov. Če nas spomin ne vara, so si sicer plačilo za to, da komitentom (varno) hranijo denar, prve omislile švicarske banke.

Ne glede na to, ali nam je novo bančno nadomestilo všeč ali ne, se bo treba sprijazniti z dejstvom, da bodo poslej strošek ležarin, ki jih poslovne banke plačujejo Evropski centralni banki, tudi slovenske banke prenesle na svoje komitente. Za zdaj le na podjetja. Denarja je v sistemu pač preveč, povpraševanja po posojilih pa (pre)malo. Da bi banke iskale dodatne notranje rezerve in bile stroškovno bistveno učinkovitejše, menda ni mogoče. Nekaj dodatne ekonomike v poslovanju bank je tako mogoče pričakovati le še od napovedane konsolidacije sistema, ki je sicer po včeraj objavljenih podatkih v prvih štirih mesecih letos dosegel več kot 190 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo.

Živimo v času, ko je gotovo samo to, da je vse negotovo. To velja tudi za trenutno eno najbolj vročih tem: za posledice, ki jih bo prinesla morebitna odločitev Britancev, da zapustijo EU. Rezultat četrtkovega referenduma je nepredvidljiv, je pa po drugi strani povsem predvidljiva negotovost, ki bo referendumu sledila. V vsakem primeru bo namreč svet financ zanihal in zdi se, da bomo v »narobe svetu« živeli še naprej. V svetu, v katerem bodo varne oblike naložb (depoziti in državne obveznice) zelo malo ali pa sploh ne bodo donosne.