Plesalci sodobnega plesa pa tudi džez plesa, standardnih in latinskoameriških plesov ter družabnega plesa, ki so bili po visokošolsko izobrazbo doslej primorani odhajati v tujino, se bodo že to jesen lahko vpisali na študij na ljubljansko Akademijo za ples. Visokošolska izobraževalna ustanova Alma Mater Europaea – ECM bo triletni dodiplomski študij, ki bo stal 3800 evrov za letnik, omogočila predvsem aktivnim plesalcem in plesalkam, ki se želijo poklicno udejanjati na področju plesa, koreografije in plesne pedagogike.
Letos predvsem slovenski predavatelji
Alma Mater Europaea je zasebna ustanova, ki je specializirana za ponudbo karierno usmerjenega izobraževanja v deficitarnih poklicih (ob študiju plesa ponujajo še dodiplomski študij socialne gerontologije, menedžmenta poslovnih sistemov, fizioterapije, zdravstvene nege in mnoge druge magistrske in doktorske programe). Program Akademije za ples so akreditirali po predpisih državnih ustanov, potrdila ga je Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, zagotavlja v. d. dekana Alma Mater Europaea Akademije za ples Bor Sojar Voglar.
Izvajalci programa akademije bodo uveljavljeni slovenski plesni ustvarjalci in pedagogi, med njimi Rosana Hribar, Gregor Luštek, Jana Menger in Vita Osojnik ter denimo slovaški plesalec, koreograf in pedagog Milan Tomášik in mladi Madžar Tamás Tuza. »Za letos so predvideni predvsem slovenski predavatelji, že prihodnje leto pa smo glede na potrebe in želje študentov pripravljeni povabiti tudi tuje strokovnjake,« pravi Voglar.
Problematična usmeritev akademije
Nadvse podoben plesni študijski program se je sicer pred časom tri leta že izvajal pod okriljem Akademije za ples Tomaža Ambroža, ustanovitelja plesne šole Urška in Maturantske parade. Po njegovi smrti leta 2014 je lastništvo oziroma program prevzela Alma Mater Europaea, ki ji lani ni uspelo privabiti dovolj študentov, da bi študij tudi izvajali, letos pa upajo na več zanimanja plesalcev.
Omenjen študijski program se je v preteklosti že izkazal za problematičnega, sploh pri smeri sodobni ples. Pri pripravi programa je leta 2007 med drugimi sodelovala plesalka in koreografinja Snježana Premuš, ki se spominja, da so bila že v procesu postavljanja predmetnika med pripravljalci programa hitro očitna globoka razhajanja v zvezi z usmeritvijo akademije. Problematično se ji je zdelo predvsem združevanje tako različnih plesnih smeri – enih izrazito športnih, drugih umetniških – v isti program, zato je Premuševa ob nekaterih drugih izvajalcih od priprave programa odstopila. »Program, ki smo ga takrat pisali, je vodstvo akademije kljub dogovoru, da ga ne bodo uporabili, uporabilo. Večino imen predavateljev in določene predmete so malo spremenili, da ne bi bilo preveč očitno, da gre za prepis, a nova akademija je dobila koncesijo na podlagi starega programa, ki smo ga pisali pred devetimi leti.« Program bi bilo po njenem mnenju treba nujno spet dobro premisliti in ga na novo napisati ter urediti razmerja med posameznimi smermi znotraj akademije.
Nezadovoljstvo tedanjih snovalcev, predvsem pri smeri sodobni ples, priznava tudi Voglar. »Težava je bila v tem, da smo naredili predmetnik, ki ga sestavljajo tako skupni predmeti za vse smeri kot tudi posamezna predavanja za vsako smer posebej. Določeni predmeti so po mnenju nekaterih izvajalcev zasedli preveč časa in preveč kreditnih točk, želeli so si več plesnega dela in malo manj teoretičnega, saj smo denimo veliko pozornosti posvečali pedagoškim predmetom,« sklene Voglar, ki je o tehnični in pedagoški podkovanosti učiteljskega zbora popolnoma prepričan in ne dvomi o uspešnosti programa.
