Posodobili so eno najbolj klasičnih industrij in jo spremenili v visoko dobičkonosno, ob tem pa brez odlašanja stopili na tuje trge. Tako bi lahko na kratko povzeli značilnosti ljutomerskega Kmetijskega gospodarstva Panorganic, ki ga je leta 2011 ustanovil Mario Kurtović, podjetje pa namerava po lani doseženih 1,25 milijona evrov prihodkov od prodaje te letos več kot podvojiti.
Kurtović, ki je zaradi izjemnega poslovnega uspeha pred dnevi prejel priznanje mladi podjetnik 2016, se je kmetijske dejavnosti lotil na zelo podjeten način. Pred leti, ko je bila Slovenija preplavljena z uvoženo zelenjavo, še posebno s kitajskim česnom, je podedoval kmetijo v Spodnjem Kamenščaku pri Ljutomeru s 4,5 hektarja obdelovane zemlje, kar je sicer podjetnega Velenjčana s končano gimnazijo in brez predznanja o kmetovanju spodbudilo v odločitev, da bo začel gojiti slovenski česen.
Slovenska živa bo rasla tudi v Avstriji
Danes je KMG Panorganic največji pridelovalec česna, ki ga zagotavlja vsem velikim trgovcem v Sloveniji, na uspešni poti do te ravni pa je sodeloval s slovenskimi strokovnjaki, med drugimi tudi z Mišo Pušenjak iz KGZ Maribor. Po prvem manj rodovitnem letu, ko so pridelali na lastnih in najetih površinah pet ton česna, ga zdaj pridelujejo na skoraj dvajsetih hektarjih, pobrati pa ga nameravajo več kot 100 ton. Česen prodajajo pod lastno blagovno znamko, tako kot tudi fižol, ameriške borovnice in goji jagode, trgovine pa oskrbujejo tudi s solato in zelišči v lončku živa.
Prav živa jim bo utrjevala prve korake v tujino, saj bodo do konca leta postavili rastlinjak tudi v Avstriji. »Je pa Avstrija težek trg, saj ščitijo lastne pridelovalce, a rastlinjak bo konec leta vsekakor postavljen blizu slovenske meje,« je napovedal Niko Miholič, ki se je na pot skupaj s Kurtovičem, s katerim je gulil gimnazijske klopi, podal, četudi je končal študij politologije. Sosede, ki jim solato že prodajajo, so prepričali s povsem drugačnim pristopom h kmetijstvu. »Avstrijcem smo ponudili na slovenskih tleh pridelano solato, torej slovenskega porekla,« v smehu pripoveduje Miholič.
Česen trenutno pridelujejo na skoraj 20 najemniških hektarjih zemlje, v najemu imajo tudi 12 hektarjev za fižol, 0,65 hektarja je velik ekološki nasad goji jagod, šest hektarjev ameriških borovnic, štiri hektarje še urejajo, en hektar rastlinjaka z živo in zelišči. Rastlinjak so postavili v sodelovanju z danskim podjetjem.
Nizka raven samooskrbe
Zemljo za rastlinjak v Sloveniji so kupili v novo nastali industrijski coni v Ljutomeru z najsodobnejšo tehnologijo za pridelavo solate in zelišč. »Pri gojenju solate in zelišč sledimo temu, da ne uničujemo zemlje s pesticidi. Imamo bioponičen sistem pridelave, uporabljamo biološka gnojila, ne uporabljamo škropiv. Kmetijstvu, ki je največji onesnaževalec pitne vode, česar se še premalo zavedamo, želimo biti tako za zgled, da se da uspešno kmetovati tudi na drugačen način,« poudarja Kurtović.
Kar je pomembno, saj je po podatkih državnega statističnega urada v minulem letu vsak prebivalec Slovenije v povprečju za prehrano porabil 121 kilogramov žita, 109 kilogramov zelenjave, 83 kilogramov svežega sadja, 88 kilogramov mesa, 68 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc ter nekaj več kot kilogram medu. Pri zelenjavi znaša samooskrba pičlih 39 odstotkov, pri krompirju pa 59 odstotkov.
Zemljo za kolobarjenje, ki je pri česnu nujno, dobijo tako, da se s kmeti v soseščini dogovorijo za zamenjavo zemljišč. Prav zaradi tega si Kurtović prizadeva, da bi bila zemljišča čim manj razdrobljena, da bi kmetje med seboj bolje sodelovali in z vpeljavo sodobnih načinov kmetovanja Prlekiji dali nov razvojni zagon. »Kmetom, ki želijo sodelovati z nami, zagotovimo naše seme, našo tehnologijo in znanje. Tako delujemo precej po načelih zadruge.«
Banke ne poznajo kmetijstva
Tudi pri razvoju KMG Panorganic je vedno izziv zagotavljanje razvojnega denarja. Začetni polmilijonski vložek v nakup tehnologije, postavitev nasadov, ureditev kmetije in skladiščne hale je Kurtoviću uspelo zagotoviti polovično iz razpisa evropskih pomoči za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, iz lastnih sredstev in kratkoročnega bančnega posojila.
»Banke tedaj pri nas niso imele pravih izkušenj sodelovanja s subjekti iz kmetijske dejavnosti in so bile zelo nezaupljive. Še težje je šlo, ko smo leta 2015 potrebovali 2,4 milijona za postavitev rastlinjaka in nadaljnjo rast, a nam je vseeno uspelo,« pripoveduje Kurtović, ki že napoveduje, da se bo kmetijsko gospodarstvo pravno-organizacijsko preoblikovalo v prihodnjih letih zaradi interesa vlagateljev in izrednega potenciala rasti.
KMG Panorganic trenutno zaposluje okoli 20 sodelavcev, srce ekipe pa tvorijo mladi agronomi tehnologi, ki jih tudi najbolj potrebujejo, zato jih tudi ves čas iščejo. Ekipo želijo okrepiti tudi s tržniki. Želijo si zavzete mlade ljudi, ki bi v kmetijstvu želeli zgraditi kariero.
»Klasično kmetijstvo moramo ohraniti zaradi tradicije, a vlečni konji to ne bodo nikoli. Vlečni konji so podjetja, kot je Lušt, kot smo mi, kot so močni kmetje, ki so del oskrbovalnih verig. Te bi moralo ministrstvo za kmetijstvo še dodatno podpreti,« meni Mario Kurtović in s tem posredno opozori na aktualni razpis kmetijskega ministrstva za podukrep 4.1.
Tako Miholič kot Kurtović, ki so ju med našim pogovorom potencialni partnerji že spraševali tudi o širitvi na Hrvaško, sta prepričana, da je potencial pomurske regije v kmetijski dejavnosti, kar dokazujeta tudi gazela Ocean Orchids in Lušt. »Žalostno je, da tega pomurski župani ne prepoznajo, četudi je brezposelnost rekordno visoka. Ob večjem sodelovanju kmetov in torej manjši razdrobljenosti zemljišč bi lahko pridelovali več deset hektarjev česna in fižola. Seveda bomo z leti česen sadili na 50 hektarjih, ker smo tega sposobni, vendar pa moramo za to vlagati veliko energije, da prepričamo ljudi v sodelovanje. Pred petimi leti so bile najemnine za hektar zemlje 250 evrov in v primeru 80 odstotkov zemljišč je cena še vedno taka, vendar pa kmetje od nas zahtevajo tisočaka,« opisuje Kurtović, ki upa, da bodo že v kratkem dobili več strateško pomembnih zemljišč, kar naj bi pomenilo ne le razvojni bum, pač pa tudi priložnosti za zaposlovanje mladih agroekonomistov, ki bodo v stroko prinesli nove metode dela. Mladi strokovnjaki zaradi prevlade starejše generacije trenutno še ne morejo priti do izraza.
