Pred odhodom na dopust zavarovalnice in asistenčne družbe ponujajo najrazličnejša zavarovanja za kritje stroškov nujne medicinske pomoči v tujini. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ugotavljajo, da za zavarovalne premije niti ni treba odšteti zelo veliko denarja, kar pa lahko potrošnike hitro zavede, da se odločijo prenagljeno in vsebini pogodbe ne posvetijo potrebne pozornosti. Zato se povsem lahko zgodi, da nam zavarovanje na koncu ne bo nič koristilo.
Branje drobnega tiska je torej neizogibno. Šele tam denimo izvemo, da nam zavarovanje brez vnaprejšnjega dogovora in doplačila ne bo nič pomagalo, če se bomo poškodovali pri planinarjenju nad 3000 metri nadmorske višine, pri spustu s kolesom, potapljanju... Da ne bo veljalo pri nesrečni vožnji z motornim kolesom brez ustreznega dovoljenja ter poslabšanju nekaterih že obstoječih bolezni. In da nam zavarovanje zdravljenja v tujini ne krije v neomejenih vsotah, temveč zgolj do določenega zneska.
»V drobnem tisku se lahko skrivajo tudi določene pasti. Potrošnikom svetujemo, da pogodb ne sklepajo, dokler njihove vsebine ne razumejo v celoti,« svetujejo v ZPS. Pogodbe so namreč za navadnega popotnika pogosto težko razumljive, njihova vsebina pa zelo kompleksna.
Doplačila za starost in ukvarjanje s športom
Večina zavarovalnic in asistenčnih družb bo zaračunala dodatno premijo, če ste stari nad 75 let in če se boste na dopustu v tujini ukvarjali s športnimi aktivnostmi. Zavarovalnice to pravico imajo, se pa po podatkih ZPS pri različnih ponudnikih ti pogoji lahko bistveno razlikujejo, zato svetujejo, da jih pred sklenitvijo primerjate med seboj. Poleg tega večina zavarovalnic ponuja paketna zavarovanja, v katera poleg zdravstvenega zavarovanja uvrstijo tudi tveganja, za katera že vnaprej vemo, da se nam ne morejo zgoditi ali pa je za to le malo verjetnosti. Stroškov v primeru preklica leta zagotovo ne bomo uveljavljali, če potujemo z avtomobilom. Ali lahko zahtevamo, da nam zavarovalnica tega ne zaračuna? »Lahko poskusimo, a pri paketnih ponudbah so možnosti prilagajanja velikokrat zelo omejene. Pri ZPS že leta opozarjamo, da je nujna večja prilagodljivost zavarovanj potrebam potrošnikov, ne le v korist potrošnikov, ampak tudi zavarovalnic, ki bi si s tem zagotovile nižji delež nezadovoljnih strank,« menijo v ZPS.
Podatki o zahtevkih so poslovna skrivnost
V zavarovalnicah in asistenčnih družbah neradi izdajajo podatke, koliko strank sklene turistična zavarovanja in koliko jih na koncu tudi potrebuje nujno zdravniško pomoč. V asistenčni družbi Coris, ki ima s tovrstnimi storitvami najdaljšo tradicijo v Sloveniji, podatke o sklenjenih zavarovanjih in zahtevkih za povračilo stroškov označujejo za poslovno skrivnost. »Lahko pa povemo, da je predvsem v sezoni – poleti ali v času smučarske sezone – lahko tudi po deset ali dvajset škodnih primerov na dan,« pojasni Borut Papič iz družbe Coris. Tudi v Zavarovalnici Triglav podatkov ne razkrivajo, pojasnjujejo pa, da se ljudje vse pogosteje odločajo za tovrstna zavarovanja.
Primeri poškodb in bolezni, za katere stranke Corisa vlagajo zahtevke, so različni: od majhnih težav, kot so angina, vnetje ušes in oči, gastroenteritis, do srčne ali možganske kapi. Pozimi so pogosti zlomi okončin in podobne poškodbe. A Papič opozarja, da pri zavarovanju ni toliko pomembno, kaj se nam je zgodilo, temveč kje. »Operacija slepiča v Združenih državah Amerike stane 70.000 ameriških dolarjev, pri poškodbi na smučišču v Avstriji lahko samo prevoz s helikopterjem do bolnišnice stane 5000 evrov in več, če potrebujemo poseben prevoz in vrnitev iz Azije, lahko to stane tudi do 70.000 evrov,« opozarja Papič. Tudi v Zavarovalnici Triglav dodajajo, da je cena odvisna od države: v mnogih zdravstveni sistem temelji na zasebnih ustanovah, kjer so storitve plačljive in v večini primerov drage.
Nekaj več o potrebi Slovencev po nujni medicinski pomoči v tujini povedo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Lani so na zavodu prejeli 5157 vlog za povračilo stroškov nujnega oziroma potrebnega zdravljenja v tujini in zavarovanim osebam povrnil 396.363 evrov stroškov. Več kot polovico nujnih medicinskih storitev so zavarovanci potrebovali na Hrvaškem.
