Na Srednji lesarski šoli Ljubljana s tradicionalno razstavo izdelkov dijakov končujejo letošnje šolsko leto. Ker se lesna industrija v Sloveniji že počasi postavlja na noge, vsako leto brez težav na novo vpišejo okoli 120 dijakov tako v triletni program mizar kot štiriletni oziroma petletni program (3+2) lesarski tehnik.
Pred nekaj dnevi so dobili prek kadrovske agencije povpraševanje iz šentjernejskega podjetja Podgorje, da potrebujejo 30 novih sodelavcev za delo s CNC-stroji. Tudi manjša mizarska podjetja se zanimajo, da bi dijake zaključnih letnikov po opravljenih obveznostih v šolah lahko čim prej zaposlila.
Imajo prava znanja, a mika jih študij
Sodelovanje šole s podjetji je po besedah ravnateljice šole mag. Majde Kanop dobro, saj sodelujejo z okoli 300 podjetji in obrtniki, ki dijakom omogočajo pridobivanje praktičnega znanja. »Zaposljivost dijakov je dobra, kar je posledica tudi naše dobre povezanosti z gospodarstvom, ki se tudi na področju lesne industrije, kot kaže, krepi. Vendar pa si večina dijakov želi nadaljevati šolanje na fakultetah. Imamo programe NPI – obdelovalec lesa, SPI – mizar, SSI – lesarski tehnik in PTI – lesarski tehnik. Pri slednjem gre za program 3 + 2 in prav ti dijaki so zelo dobro zaposljivi, saj znajo opravljati tako ročna mizarska dela kot strojna, znajo risati, računalniško konstruirati in programirati na CNC-strojih,« je pojasnila ravnateljica.
V šentjernejski tovarni ploskega pohištva Podgorje, ki večino izdelkov naredi po naročilu Adrie Mobila, so v zadnjih dveh letih na novo zaposlili 130 sodelavcev, je pa zaradi zmanjšanega vpisa v program mizar in lesni tehnik pridobivanje ustreznih kadrov stalen izziv. Zato so tesno povezani z Visoko strokovno šolo za lesarstvo iz Novega mesta, imajo tudi razvito štipendijsko shemo.
Še zbirajo prošnje za kadrovske štipendije
Trenutno imajo 15 štipendistov, bodočih mizarjev, lesnih tehnikov in inženirjev lesarstva, ki jih bodo po zaključenem pripravništvu zaposlili. »Tudi za novo šolsko leto imamo razpisane štipendije in dijaki lahko še vedno oddajo prošnje,« opozarja Majda Kranjc, vodja kadrovsko splošnega sektorja v Podgorju, ki sicer zaposluje 400 ljudi.
Še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, če upoštevamo celotno lesno verigo, torej od skrbi za gozdove do prodaje končnih izdelkov, je bilo v gozdno-lesni industriji zaposlenih kar 70.000 ljudi, v sami lesnopredelovalni industriji pa okoli 40.000, medtem ko jih je trenutno nekaj več kot 10.000 ljudi. »V prihodnjih deset letih bi se njihovo število lahko dvignilo na 20.000,« napoveduje Ivan Škodnik, nekdanji ravnatelj Srednje gostinsko-turistične in lesarske šole Slovenj Gradec in poslanec. Je pa država pametne zgradbe in dom z lesno verigo vključila v strategijo pametne specializacije Slovenije.
Med 20 izdelki iz lesa, ki so jih razstavili dijaki zaključnih letnikov, je tudi bariton, ki ga je v pičlih štirih mesecih izdelal iz bukve Domen Ogrinec. Z znanjem, ki ga je pridobil, je zadovoljen in se namerava zaposliti. Se pa zaveda, da so začetniške plače v lesarstvu nizke, in ne pričakuje kaj več od tisočaka
Višje plače od povprečja
Plače v podjetju Podgorje so konkurenčne glede na okolico in druge panoge. »Lani je povprečno bruto plača v Podgorju znašala 1682,31 evra oziroma 1093,87 evra neto, kar je 8 odstotkov nad bruto republiškim povprečjem in 17 odstotkov nad povprečjem zasebnega sektorja, a kar 40 odstotkov nad bruto plačami v lesni dejavnosti,« je nanizala Krajnčeva.
»Preiti bomo morali na proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo, da bomo ustvarjali nova delovna mesta. Velik potencial je v gradnji lesenih hiš in povečanem izvozu, v kar bomo tako in tako prisiljeni, saj je slovenski trg premajhen. A za to potrebujemo izdelke z visoko dodano vrednostjo,« meni Škodnik.
Šolanje za lesarskega tehnika nadaljuje tudi Rok Hodnik, ki je skupaj s sošolci lani izdelal bivalno kroglo. Z nekaj modifikacijami bi jo lahko uporabljali kot hišico na drevesu, kot plavajoči objekt ali samo kot prostor za druženje na trdnih tleh. Ekipa se za zdaj z njeno dodelavo in trženjem še ni začela ukvarjati, si pa Hodnik želi, da njihova bivalna krogla ne bi ostala samo eden od šolskih eksponatov, ki kažejo strokovno usposobljenost dijakov.